Šarec glede na obljube do premierskega položaja brez težav

Predlog Šarčeve kandidature za predsednika 13. slovenske vlade je v drugem krogu po junijskih volitvah prejšnji teden v sredo DZ vložilo 43 poslancev LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB. Ob petkovi parafi protokola o sodelovanju pa so podporo Šarcu na glasovanju napovedali tudi v Levici, ki šteje devet poslancev.

Z omenjenim sporazumom se bodo (veljati bo začel ob dokončnem podpisu po potrditvi na organih strank) bodoči vladni partnerji zavezali, da bodo glede vseh ukrepov poskušali najprej najti kompromis z Levico. V njem tudi ugotavljajo, da so v koalicijski pogodbi, ki je priloga sporazuma in so jo uskladili konec julija, med drugim našli skupne rešitve za izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe, zmanjšanje stopnje revščine in dvig minimalne plače, prav tako pa tudi glede dviga pokojnin, spodbujanja rednih zaposlitev in za krepitev ekonomske demokracije ter zadružništva, izboljšanja infrastrukture javnega potniškega prometa ter izboljšanje dostopnosti najemnih stanovanj.

Določili so tudi projekte, ki se jim bodo posvetili v letu 2018. Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa bo nov zakon o minimalni plači.

Po predhodnem usklajevanju Levica zavezana podpreti mandatarja, predsednika DZ in proračun

Protokol predvideva redna mesečna srečanja šesterice strank in tudi možnost izredne koordinacije. Levica je po predhodnem usklajevanju med drugim zavezana k podpori vladni koaliciji pri glasovanjih o mandatarju, proračunu in rebalansu, pa tudi o predsedniku in podpredsednikih DZ.

O vsaj enem podpredsedniku bi lahko DZ odločal že na seji ta petek, ko bo glasovanje o mandatarju. O petkovi seji se bo sicer natančneje dogovoril kolegij predsednika DZ, ki je sklican za dan pred sejo. Na kolegiju bo peterica strank bodoče koalicije, kot so potrdili v LMŠ, predlagala razširitev dnevnega reda petkove seje z glasovanjem o podpredsedniku.

Izvolitev podpredsednikov je bila sicer po predlogu časovnice, ki so jo pripravili v vodstvu DZ, predvidena šele za prihodnji teden skupaj z imenovanjem predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ.

Podpredsedniško mesto naj bi pripadlo SMC, a še ni znano, kdo med njihovimi poslanci bo kandidiral za ta položaj. Izvolitev vsaj enega podpredsednika pa bi omogočila zamenjavo v vrhu oziroma umik sedanjega predsednika Mateja Tonina iz NSi. Ta je namreč že ob izvolitvi na ustanovni seji DZ napovedal, da ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je s predsedniške funkcije pripravljen umakniti, ko bo prihodnja koalicija znana.

Peterica je sicer že sklenila za predsednika DZ predlagati prvaka SD Dejana Židana, podporo so mu že napovedali tudi v Levici. Po nekaterih informacijah bi lahko bil Židan izvoljen na seji prihodnji teden.

Iskanje ministrskih kandidatov se je že začelo

Po predhodnem posvetovanju je Levica zavezana tudi k nenasprotovanju listi kandidatov za ministre, kjer je za potrditev v DZ dovolj navadna večina. Razprava znotraj peterice o kadrovski razdelitvi resorjev se je že začela, danes se na to temo na delovnem srečanju sestajajo generalni sekretarji bodoče peterice koalicijskih strank in najprej naj bi dorekli tehnikalije. Izbira resorjev naj bi potekala po krožnem sistemu, v katerem bodo stranke izbirale po velikosti.

Če bo Šarec, ki bo na petkovi seji pred glasovanjem tudi predstavil programske zasnove vlade, izvoljen za mandatarja, bo moral listo ministrskih kandidatov v DZ vložiti v 15 dneh, torej do 1. septembra. V nasprotnem primeru mu lahko DZ določi nov rok, če tudi v njem predloga ne poda, DZ ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija. Če zadostne podpore v DZ Šarec v petek ne bi dobil, bo predsednik republike razpustil državni zbor in razpisal nove volitve, razen če državni zbor v 48 urah ne bo sklenil izvesti ponovnih volitev predsednika vlade.

Izvoljeni mandatar sicer ministrske kandidate predloži za resorje, kot jih opredeljuje zakon o vladi. V Šarčevi ekipi so se že dogovorili, da bosta število in organizacija ministrstev ostala enaka kot doslej.

Novo vlado bi lahko dobili drugi teden v septembru

Glasovanje o listi ministrskih kandidatov je sicer predvideno med 11. in 14. septembrom, še pred tem pa se bodo ti še predstavili pristojnemu parlamentarnemu delovnemu telesu. Predstavitve bodo v DZ predvidoma prvi teden v septembru.

DZ glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja. Če ni izglasovana, se opravi novo glasovanje na podlagi nove liste kandidatov za ministre, ki jo mora predsednik vlade predložiti najpozneje v desetih dneh po prvem glasovanju. Če tudi ta ni izglasovana, lahko predsednik vlade predlaga glasovanje o vsakem kandidatu posebej. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. (sta)