Mogherinijeva od članic EU terja več odgovornosti za misijo Sophia
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je danes na Dunaju članice EU pozvala, naj prevzamejo več odgovornosti za misijo Sophia in s tem zagotovijo, da se bodo lahko operacije spopadanja s tihotapci migrantov v Sredozemlju nadaljevale. Misija je po besedah Mogherinijeve odločilnega pomena za EU in za boj proti tihotapcem ljudi.
Mogherinijeva je to novinarjem povedala ob začetku drugega dne neformalnega srečanja obrambnih ministrov EU, ki poteka na Dunaju. V prestolnici Avstrije, ki trenutno predseduje EU, se bo popoldne začelo tudi neformalno srečanje zunanjih ministrov povezave.
Visoka predstavnica EU je obrambne ministre pozvala, naj bodo konstruktivni v prizadevanjih za nadaljevanje misije. “Doslej soglasja ni bilo. Vsekakor si ne moremo privoščiti, da bi operacija EU ostala brez jasnih pravil, ki jim mora slediti,” je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
“Dobro bi bilo, če bi članice prevzel več odgovornosti. Pomembno je, da nam uspe operacijo ohraniti (…) Ta je izjemen dosežek za celotno Evropsko unijo,” je dodala Mogherinijeva. Poleg tega je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA izpostavila, da gre zraven tudi za solidarnost, ko gre za vprašanje razdelitve rešenih migrantov.
Članice EU se že tedne prepirajo okoli misije Sophia, ki jo je EU sprožila junija 2015 po nizu smrtonosnih brodolomov v Sredozemlju, doslej pa so z njo rešili na tisoče migrantov.
Italija, ki Sophio trenutno vodi, terja nova pravila in razširitev misije. Želi si rotacije pristanišč, v katerih lahko ladje na misiji izkrcajo na morju rešene migrante. Pri tem naj bi na prvo mesto uvrstili pristanišča v Španiji in Franciji. Rim poleg tega grozi s predčasnim koncem Sophie, katere mandat bo v vsakem primeru potekel s koncem leta.
Po mnenju nemške obrambne ministrice Ursule Von der Leyen predčasen konec Sophie, ki je po njenih besedah uspešna, ne more biti predmet razprav. Bolj bi bila potrebna predelava dublinskega sporazuma. Voditelji EU bi morali po mnenju Von der Leynove tako do konca misije Sophia rešiti vprašanje, kako razdeliti prosilce za azil z odobrenimi prošnjami in kako vračati zavrnjene.
“To je vprašanje, ki je v vsakem primeru na vrhu agende voditeljev EU (…) in zato pričakujem, da bo v jeseni rešeno,” je dodala. Voditelji EU se bodo septembra sešli v Salzburgu in takrat razpravljali o migrantski krizi.
Slovenska obrambna ministrica Andreja Katič je poudarila, da se Slovenija zavzema za nadaljevanje operacije, saj je naša država v reševanje tega perečega problema vključena že od začetka, ko je kot prva država članica EU Italiji priskočila na pomoč s sodelovanjem v takratni humanitarni operaciji Mare Nostrum, že od začetka operacije Sophia pa je dejavna tudi v njej, so sporočili z obrambnega ministrstva.
Avstrijski obrambni minister Mario Kunasek je medtem izrazil razumevanje za stališča Rima. Italijani se namreč po njegovem mnenju počutijo prepuščene sami sebi. Avstrija bo po njegovih besedah pri tem vprašanju nastopila kot nevtralni posrednik. Izpostavil je, da bodo odločitve na koncu sprejeli notranji ministri EU oz. predsedniki držav in vlad članic.
S slovenskega obrambnega ministrstva so še sporočili, da so se ministri na zasedanju zavzeli za nadaljevanje operacije po decembru, ko se bo končal njen zdajšnji mandat, pri čemer bo treba jasno določiti pravila izkrcavanja rešenih migrantov v pristaniščih sredozemskih članic unije ter na podlagi načela solidarnosti med članicami EU njihovo premestitev v druge države.
Italijanska obrambna ministrica Elisabetta Trenta je v sredo zvečer, ko so na Dunaju odprli srečanje obrambnih ministrov EU, poudarila, da je žogica na strani EU. “Če bo EU sprejela naš predlog, bo imela priložnost pokazati, da je resnično skupnost vrednot in namenov, če jo bo zavrnila, bo zanikala svoja lastna temeljna načela,” je povedala Trenta.
Italijanski notranji minister Matteo Salvini je nato danes zagrozil z izstopom države iz operacije Sophia, če ne bodo druge članice EU pristale na zahtevane spremembe. “Zahtevali smo sprejem načela rotacije pristanišč in ponovno razpravo o pravilih operacije s ciljem delitve odgovornosti. Če bomo znova dobili negativen odgovor, bomo razmislili o tem, ali bomo še naprej porabljali denar v operaciji, ki je mednarodna samo na papirju,” je dejal na novinarski konferenci v Benetkah, poroča APA.
Italija že tedne ladjam z migranti preprečuje vplutje v svoja pristanišča in terja, da druge članice delijo to breme. Po poročanju časnika La Stampa si Rim želi rotacije pristanišč, v katerih bi izkrcavali migrante, pri čemer naj bi prvo mesto prevzeli Francija in Španija, udeleženi bi bili tudi Malta in Grčija. (sta)