V Kolumbiji začetek odmevnega sojenja nekdanjim vodjem gverilskega gibanja Farc
V kolumbijski prestolnici Bogota se je v petek začelo sojenje 32 bivšim vodjem nekdanjega levičarskega gverilskega gibanja Farc. Gre za pomemben korak naprej v spravnem procesu v Kolumbiji in začetek delovanja posebnega povojnega sodnega sistema.
Skupina 32 bivših vodij je obtožena do 8500 ugrabitev med letoma 1993 in 2012, gre pa za prve primere, o katerih bo odločalo kolumbijsko posebno sodišče za mir (JEP). Med obtoženimi je tudi sedem od desetih poslancev in senatorjev, ki bodo skladno z mirovnim sporazumom kljub porazu na marčevskih parlamentarnih volitvah zasedli sedeže v kongresu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Pred sodišče je med prvimi stopil Rodrigo Londono, ki je bil na čelu Farca od leta 2010 in je leta 2016 s predsednikom Juanom Manuelom Santosom podpisal mirovni sporazum.
Londono, ki je nameraval kandidirati za predsednika države na majskih volitvah, a je nato zaradi šibkega zdravja umaknil kandidaturo, se je ob začetku sojenja opravičil žrtvam. “Veliko družin je trpelo bolečino, strah in nepovratno izgubo,” je dejal Londono. “Prosimo za njihovo odpuščanje in storili bomo vse, kar je v naši moči, da izvedo resnico,” je še dodal.
Sojenje se je v petek začelo tudi za drugega v poveljstvu Farca Ivana Marqueza, ki ga je pred sodiščem zastopal njegov odvetnik. Marquez se je namreč v sodno dvorano zaradi varnostnih razlogov javil le prek video konference.
Tožilstvo je v petek začelo s predstavitvijo dokazov, kaj naj bi trajalo štiri ure. Obtožence bodo kasneje zaslišani in morebiti bodo morali spoznati tudi svoje žrtve.
Kolumbijska vlada in Farc sta novembra 2016 podpisali mirovni sporazum, s katerim se je končala 52-letna državljanska vojna. Skladno s sporazumom so ustanovili tudi JEP, ki bo sodil nekdanjim gverilcem, vojakom in civilistom, ki so kakorkoli pripomogli v tem konfliktu.
Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (Farc) so bile marksistična gverilska skupina, največja uporniška skupina v državi, ki se je pol stoletja borila proti vladnim silam in desničarskih paravojaških skupinam. Državljanska vojna, ki so jo zaznamovale ugrabitve in izginotja več deset tisoč ljudi, je zahtevala okoli 220.000 smrtnih žrtev, sedem milijonov ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove. (sta)