Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker se bo v sredo v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. V Washington odhaja v časih izjemnih napetosti in nezaupanja med staro in novo celino, ki jih nekateri opisujejo kot “konfliktno novo ero”. Junckerjevo poslanstvo je preprečiti trgovinsko vojno.
Konfliktna nova era
Juncker odhaja v Washington le nekaj dni po tem, ko je Trump EU zaradi “trgovinskega izkoriščanja ZDA” označil za “sovražnico”. Šef komisije je izrazil presenečenje nad temi besedami, saj da je odraščal v naivnem prepričanju, da so ZDA in Evropa brat in sestra.
V EU so v odzivu na Trumpov komentar pohiteli zatrjevati, kako se odnosi med EU in ZDA ne spremenijo kar tako z novo administracijo in kako ima Evropa veliko prijateljev, medtem ko jih ameriški predsednik očitno nima prav dosti.
Nekateri pa ob tem izpostavljajo, da takšnih izjav ni mogoče odpraviti zgolj kot še en “trumpizem”. Besede so škodljive, predsednik se ni le zarekel, to je konsistenten pristop, besedni napadi na EU so znamenje konfliktne nove ere, je ocenil podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič v nedavnem pogovoru za EUobserver.
Ugledni tednik Economist pa Trumpovo obnašanje opisuje kot “muhasto mešanico strupa in laskanja”, ki spodkopava zaupanje Evropejcev v Ameriko.
Preprečiti trgovinsko vojno
Na obeh straneh Atlantika so v minulih dneh izpostavili, da bo srečanje v Washingtonu osredotočeno na “izboljšanje čezatlantske trgovine in oblikovanje močnejšega gospodarskega partnerstva”. Z manj diplomatskimi besedami, ki jih je izrekla tudi nemška kanclerka Angela Merkel: EU poskuša preprečiti trgovinsko vojno.
Juncker se ne gre v Washington pogajat, saj nima jasnega mandata za to, v Belo hišo gre prepričat Trumpa, naj ne uvede novih carin na avtomobile, pojasnjujejo neuradno v Bruslju, kjer sicer ne gojijo velikih iluzij o uspešnosti tega poslanstva.
“Še naprej se bomo na izzivanje odzivali po načelu oko za oko,” je nedavno zagrozil Juncker v povezavi z evropskimi povračilnimi ukrepi v primeru novih ameriških carin na avtomobile.
ZDA so junija uvedle nove carine na jeklo in aluminij, na kar se je EU odzvala s sprožitvijo postopka pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) ter z dodatnimi carinami na ameriško blago v vrednosti 2,8 milijarde evrov, med katerimi so viski burbon, kavbojke, motorji Harley Davidson, brusnice in arašidovo maslo.
“Ukrepi za jeklo in aluminij so retoriko spremenili v realnost, a če se enako ponovi z avtomobili, bo to resnično nova mračna realnost,” je minuli teden ocenila evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström, ki bo Junckerja spremljala v Washingtonu.
Medtem ko ameriške carine na jeklo in aluminij prizadenejo izvoz EU v vrednosti 6,4 milijarde evrov, je izvoz evropske avtomobilske industrije v ZDA vreden več kot 50 milijard evrov na leto.
Juncker in Malmströmova naj bi v Washingtonu predlagala večstranski dogovor o carinah v avtomobilskem sektorju, ki naj bi ga sklenile EU, ZDA, Japonska, Kitajska, Mehika in Južna Koreja.
Znova naj bi poskušala tudi s ponudbo, dorečeno na majskem vrhu EU v Sofiji, ki vključuje pogovore o zmanjšanju uvoznih carin na nekatere industrijske proizvode in o odprtju javnega naročanja, o krepitvi sodelovanja na področju utekočinjenega zemeljskega plina, s katerim Evropo sedaj v glavnem oskrbuje Rusija, o reformi Svetovne trgovinske organizacije (WTO) ter o sodelovanju regulatorjev.
Istočasno sicer EU pripravlja tudi povračilne ukrepe za primer, da bi ZDA uvedle nove uvozne carine na avtomobile. Ti ukrepi bi lahko vključevali ameriški premog ter farmacevtske in kemične izdelke.
Juncker, ki ga je Trump v Washington povabil junija, po uvedbi novih carin na jeklo in aluminij ter po katastrofalnem vrhu G7 v Kanadi, je pred odhodom še povedal, da želi Trumpu pojasniti, da je EU en sam trg, ena nedeljiva enota, ko gre za trgovino, ter da so vsa prizadevanja po delitvi Evropejcev zaman.
Trumpovo udejanjanje načela Najprej Amerika in odzivanje EU
Trgovina pa ni edini kamen spotike v odnosih med EU in ZDA. Trump je na nedavnem vrhu zveze Nato evropske zaveznice znova napadel zaradi preskromnih obrambnih proračunov in postavil pod vprašaj ameriško podporo, še posebej oster pa je bil do Nemčije zaradi nemško-ruskega projekta gradnje plinovoda Severni tok 2, ki je sicer sporen tudi znotraj unije.
EU tudi prisega na multilateralizem, medtem ko Trump sprejema enostranske ukrepe, ki spodkopavajo svetovno ureditev na temelju skupnih pravil, na primer odpovedal je podporo mednarodnemu podnebnemu dogovoru in iranskemu jedrskemu sporazumu.
EU v odzivu na udejanjanje Trumpovega gesla Najprej Amerika krepi odnose z drugimi akterji na globalnem odru in poskuša uveljaviti svojo avtoriteto, na primer ko gre za evropska pravila za varstvo konkurence.
Minuli teden je bil zgovoren: naprej vrh v Pekingu, na katerem sta EU in Kitajska sprejeli vrsto dogovorov za krepitev vezi in v podporo multilateralizmu, nato vrh v Tokiu, kjer sta EU in Japonska podpisali doslej največji trgovinski sporazum, in potem še 4,3 milijarde evrov kazni Googlu zaradi kršenja evropskih pravil za varstvo konkurence.
V pričakovanju Junckerjevega obiska v Washingtonu tudi v Berlinu svarijo pred prevelikimi pričakovanji. Nemški gospodarski minister Peter Altmaier je dejal, da te priložnosti za odprto razpravo ne želi obremenjevati s pretiranimi pričakovanji.
Juncker se bo s Trumpom sestal v sredo ob 19.30 po srednjeevropskem času, ob 22. uri pa bo imel v centru za strateške in mednarodne študije v Washingtonu govor o odnosih med EU in ZDA. (sta)