Med Cerarjem in Brglezom dokončno počilo; slednjega vrgli iz SMC, komentatorji pa o povečanih možnostih za oblikovanje desnosredinske koalicije

Izvršni odbor SMC je na včerajšnji seji soglasno sprejel sklep o izključitvi podpredsednika Milana Brgleza iz stranke. Brglez je ob tem prek Facebooka sporočil, da so ga izključili zaradi njegove pokončne drže, zaradi tega, ker je bil kdaj kritičen do lastne stranke ter zaradi tega, ker je nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s SDS.

Iz stranke so sporočili, da je razpravo o tej točki sprožilo več članov izvršnega odbora, ki so kot razlog za izključitev navedli nespoštovanje odločitev organov stranke.

Brglez pa je zapisal, da ga je izvršni odbor SMC vrgel iz stranke na predlog generalnega sekretarja SMC Jožeta Artnaka. Dodal je še, da ni pomembno, kaj bodo napisali v sklep, “jaz vztrajam, da bom sebi in delu za sodržavljane in sodržavljanke zvest še naprej. Vsem v SMC, ki so delali za vse ljudi (ne samo za izbrance) se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje.”

Po Brglezovih namigih, da bi utegnila stranka brez njega v koalicijo s SDS, pa je SMC na Twitterju jasno sporočila: “Poudarjamo, da je izvršni odbor na seji 13.6.2018 sprejel tudi sklep, da bo SMC sodelovala zgolj pri oblikovanju levosredinske koalicije, ki jo skuša oblikovati Marjan Šarec. Pri tem SMC vztraja.”

Apropos temu sklepu: takšen sklep je seveda mogoče kadarkoli spremeniti. Nekateri politični komentatorji tako menijo, da se znova povečujejo možnosti za oblikovanje desnosredinske koalicije (SDS, SMC, NSi in Stranka Alenke Bratušek).

Brglez je bil eden najvidnejših članov SMC poleg njenega predsednika Mira Cerarja. Bil je podpredsednik stranke in predsednik DZ v minulem mandatu. A med njima so se večkrat kresala mnenja. Najbolj sta retoriko zaostrila ob sprejemanju novele zakona o tujcih, ki je ob poslabšanju situacije predvidela zaostritev pogojev za vstop tujcev v državo.

V zadnjem času pa je zbodla v oči Brglezova izjava v intervjuju za STA, da bi bil pripravljen še naprej voditi DZ, čeprav je izvršni odbor stranke kot edinega kandidata strankam leve sredine ponudil Cerarja. Prav tako so mediji poročali, da imata Cerar in Brglez različne poglede glede sodelovanja v prihodnji koaliciji, čeprav sta oba vseskozi zatrjevala enako, torej da SMC ne bo šla v koalicijo, ki jo sestavlja SDS z Janezom Janšo na čelu.

Prvi pogovori Pahorja s poslanskimi skupinami o mandatarju v ponedeljek in torek

Predsednik republike Borut Pahor je danes na pogovor o postopkih oblikovanja nove vlade sprejel predsednika DZ Mateja Tonina. Čeprav so se programski pogovori o koalicijah šele začeli, bo Pahor prvi krog pogovorov opravil v ponedeljek in torek. Če stališča poslanskih ne bodo dovolj jasna, bo pogovore ponovil konec prihodnjega tedna.

Predsednik republike bo lahko pogovore s poslanskimi skupinami opravil, ko bodo vse ustanovljene in bodo imenovale svoje vodje. Ti postopki naj bi se v vseh poslanskih skupinah končali danes, ko bosta svoje vodje imenovali še poslanski skupini Levica in SAB, ostale so to naredile že v torek.

Tonin je v izjavi medijem dejal, da je v minulih dneh opravil nekaj pogovorov, tudi z možnima mandatarjema – prvakom SDS Janezom Janšo in predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Pahorja je obvestil, da ga je nekaj voditeljev poslanskih skupin prosilo, da morda s pogovori predsednik republike ne bi začel prehitro in bi imeli lahko dovolj časa za posvetovanje o mandatarju oz. sestavi koalicije.

Pahor se je odločil, da z začetkom pogovorov ne bi odlašal, saj želi vendarle prispevati k temu, da se postopki oblikovanja nove vlade ne bi preveč zavlekli. Zato bo prve pogovore opravil v ponedeljek in torek. Če pa od poslanskih skupin še ne bo dobil dovolj jasnih stališč, da bi lahko ocenil, kdo ima že podporo večine v DZ, bo konec prihodnjega tedna opravil še en krog pogovorov.

Če tudi po koncu vseh posvetovanj s poslanskimi skupinami jasnega odgovora na vprašanje o večinski podpori ne bo, bo mandat podelil Janezu Janši.

Ob tem pa je Tonin pojasnil, da je zakonodajno-pravna služba ugotovila, da lahko Janša tudi naknadno, če bo ugotovil, da vlade ne more sestaviti, umakne soglasje k mandatarstvu in do glasovanja o njem v DZ ne pride. Niso pa še razjasnili dileme, ali to pomeni, da je s tem prvi krog iskanja mandatarstva, kot ga predpisuje ustava, že “konzumiran” oz. končan in se torej nadaljuje drugi krog, v katerem pa mandatarja lahko predlagajo tudi poslanske skupine. Če tudi v tem krogu mandatarja ne bi dobili, je možen še tretji krog, kjer pa je večina za izvolitev mandatarja, nekoliko manjša – gre namreč za navadno večino opredeljenih glasov, medtem ko je v prvih dveh krogih za izvolitev potrebnih 46 glasov.

Tonin bo v četrtek popoldne organiziral tudi prvi delovni posvet, v petek prvi kolegij predsednika DZ, za začetek prihodnjega tedna pa namerava sklicati že prvo izredno sejo DZ, na kateri bi oblikovali tri odbore, za zunanjo politiko, za zadeve EU in skupni odbor, ki bo pokrival praktično vse resorje, dokler se ne ustanovijo vsi ostali odbori. S tem pa bo slovenski parlament po Toninovih besedah postal operativen.