Janez Janša kot vedno povezovalno: Na pogovore bodo povabili vse stranke v DZ, naj prinesejo s sabo programe

Predsednik SDS Janez Janša je v izjavi medijem dejal, da je SDS odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije. Na pogovore bodo povabili vse stranke, ki se bodo prebile v DZ. Tem strankam sporoča, naj s sabo prinesejo svoj program, da se bodo začeli pogovarjati o realnih stvareh. “Pripravljeni smo se resno pogovarjati na osnovi programa,” pravi.

Janša je v izjavi za medije na sedežu SDS dejal, da je Slovenija pred notranjimi in zunanjimi izzivi. “Vemo, kaj so ključni problemi. Eden od teh je stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu,” je dejal in dodal, da so potrebne hitre in urgentne rešitve, da se v zdravstvu vzpostavi red in da bo denar, ki ga ljudje vplačujejo za zdravstvo, dejansko prišel do bolnika in zdravstvenih izvajalcev.

Med zunanji izzivi je opozoril, da je slovenska moč v mednarodnem okolju nekolika upešala. “Znašli smo se v situaciji, ko je Slovenija obkrožena s samimi sovražniki, namesto s sosedi,” je opozoril. Napovedal je, da bo SDS, če bo vodila vlado, začela izkoriščati prednosti članstva EU.

Nekateri zunanji izzivi pa delno prehajajo tudi v notranje, je dejal prvak SDS in pri tem izpostavil migracijsko krizo, ki da je izziv za celotno EU. Kdor Sloveniji očita, da ni solidarna, ko opozarja na ločevanje med begunci in ekonomskimi migranti, ne vidi ključnega problema EU, meni.

“SDS na prvo mesto postavlja blaginjo slovenskega človeka,” je poudaril in dejal, da ne bodo nikoli rekli žal besede tistemu, ki iz resnične solidarnosti pomaga komur koli. “Ne bomo pa pristali na to, da vlada zanemarja domačega človeka. Tu je ogromno dela, ki nas čaka,” je dejal.

“SDS zagovarja solidarnost, ne pa norosti. Ko smo bili v vladi sredi 90. let in ko je SDS vodila resor, ki je imel na skrbi pomoč beguncev iz nekdanjih držav Jugoslavije, predvsem iz BiH, smo skrbeli za 70.000 žensk in otrok, ki so bežali pred vojno in uničenjem,” je dodal.

Glede samega rezultata volitev – po večini preštetih glasovnic imajo okoli 25-odstotno podporo – pa je dejal, da so se v kampanji mnogokrat borili sami proti vsem, kljub temu pa so dosegli višji rezultat od rezultata dveh zasledovalcev.

SDS zmagala v vseh volilnih enotah in večini okrajev

Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev SDS je slavila v vseh osmih volilnih enotah in tudi večini volilnih okrajev. Najbolj prepričljivo so jo podprli volivci v volilni enoti Celje, najmanj volivcev pa je prepričala v volilni enoti Postojna. Le v nekaterih od 88 volilnih okrajev so volivci več glasov kot SDS namenili LMŠ, SD oziroma Levici.

SDS je po delnih neuradnih izidih najbolj prepričljivo zmagala v volilni enoti Celje, kjer so ji volivci namenili 28,9 odstotka glasov. Le malo manjši delež glasov, 28,3 odstotka, so SDS namenili v volilni enoti Ptuj.

V volilni enoti Kranj je za SDS glasovalo 25,2 odstotka volivcev, v volilni enoti Maribor pa 24,9 odstotka. Po podpori tej stranki sledijo volivci v volilni enoti Novo mesto (24,6 odstotka) in Ljubljana Bežigrad (23,6 odstotka). Najmanjšo podporo je SDS dobila v volilnih enotah Postojna (21,9 odstotka) in Ljubljana Center (22,6 odstotka).

SDS je zmagala tudi v večini od 88 volilnih okrajev, najbolj prepričljivo v Grosupljem, kjer so volivci z 39,3-odstotno podporo podprli prvaka stranke Janeza Janšo.

Le v nekaterih volilnih okrajih so volivci več glasov kot SDS namenili drugim strankam. Tako so v Kamniku, dveh domžalskih volilnih okrajih ter Zagorju od Savi volivci najbolj množično podprli LMŠ. V Kamniku, kjer se je za poslanski mandat potegoval predsednik LMŠ Marjan Šarec, je ta stranka dobila 36,4 odstotka glasov.

V Hrastniku, Laškem in Piranu je največ volivcev podprlo SD. Največ glasov je ta stranka dobila v Laškem, in sicer 24,2 odstotka.

Levica je medtem prepričala največ volivcev v Ljubljani, in sicer okrajih Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, dveh okrajih Ljubljana Šiška in Ljubljana Moste Polje, pa tudi v enem izmed koprskih volilnih okrajev. Največ volivcev, 24,3 odstotka, jo je podprlo v okraju Ljubljana Center.

Volilna udeležba na današnjih volitvah je bila 51,97-odstotna. Največ volivcev je na volišča prišlo v volilni enoti Ljubljana Center (56,15 odstotka), najmanj pa v volilni enoti Postojna (48,79 odstotka). Med posameznimi volilnimi okraji pa so volišča najbolj množično obiskali volivci v Kamniku, kjer jih je glasovalo 60,8 odstotka. Po drugi strani jih je najmanj glasovalo v Lendavi, le 42,3 odstotka.

V DZ se je sicer uvrstilo rekordnih devet strank. Poleg SDS še LMŠ, SD, SMC, Levica, NSi, Stranka Alenke Bratušek, DeSUS, velika povratnica je SNS Zmaga Jelinčiča. Sledili so že prvi odstopi, v strankah pa so z mislimi pri oblikovanju koalicije.

Po 99,89 odstotka preštetih glasovnic je SDS podprlo 24,96 odstotka volivcev, sledijo LMŠ z 12,66-odstotno podporo, SD je dobila 9,92 odstotka, SMC 9,75 odstotka, Levica 9,29 odstotka, NSi 7,13 odstotka, Stranka Alenka Bratušek5,12 odstotka, DeSUS 4,91 odstotka in SNS 4,20 odstotka.

Prvak zmagovalne SDS Janez Janša, ki bo tokrat imel tretjič priložnost sestaviti vlado, je napovedal, da bo na pogovore povabil vse stranke, ki so se prebile v DZ. Tem strankam sporoča, naj s sabo prinesejo svoj program, da se bodo začeli pogovarjati o realnih stvareh. “Pripravljeni smo se resno pogovarjati na osnovi programa,” pravi.

Poudaril je, da so pred “Slovenijo časi, ko potrebujemo sodelovanje”. “Naša vrata so za pogovore in koalicijo odprta kot vedno, ko je SDS sestavljala vlado. V naših koalicijah in vladah so vedno sodelovali tisti, ki so bili pripravljeni delati za dobro Slovenije,” je dejal v prvem nastopu po objavi rezultatov.

A na koalicijo z drugouvrščenim Marjanom Šarcem očitno ne more računati. Ta je že pred volitvami napovedal, da z Janšo ne bo šel v vlado, danes je to obljubo le še potrdil. “Če bomo klic prejeli, kavo spiti ni problem, povedali pa bomo tisto, kar smo že večkrat povedali,” je dejal.

Trenutni kamniški župan je Janši zaželel srečo pri sestavljanju koalicije in dodal, da če se bodo vsi držali izjav pred volitvami, pričakuje, da bo vlado sestavljala njegova lista.

Tudi predsednik SD Dejan Židan je nakazal, da ne bo šel v koalicijo z Janšo, čeprav klica s sedeža, kot pravi, niti ne pričakuje. Na vprašanje, ali vidi možnost za črno-rdečo koalicijo, je odvrnil, da se mu zdi možna kombinacija “SD in NSi, kaj drugega pa ne”. Kot je izjavil, ne podpirajo politike, ki temelji na tem, da širi neresnice, seje sovraštvo in razdvaja ljudi. Sicer pa je vesel takšne podpore, saj je pred štirimi leti, ko je prevzel vodenje stranke, SD skoraj izpadla iz DZ, sedaj pa so svoj rezultat podvojili. “Vesel sem, socialna demokracija je ponovno živa,” je dejal.

Nad rezultatom pa ni razočaran dosedanji premier Miro Cerar, katerega stranka SMC je pred štirimi leti prejela 34,5-odstotno podporo, tokrat pa jo je obkrožilo dobrih devet odstotkov volivcev. Kot ugotavlja, njegova stranka ostaja pomemben akter v slovenskem političnem prostoru in tudi parlamentu. Kot je dodal, so stališče SMC do koalicijskih povezav zelo jasno povedali v kampanji. “Vsekakor bom danes predsedniku SDS Janezu Janši čestital za zmago, od tu naprej pa počakajmo, kdaj bodo prinesli prihodnji dnevi,” je napovedal Cerar.

Čeprav je NSi z dobrih sedem odstotkov podpore dosegla boljši rezultat kot pred štirimi leti, pa je predsednik stranke Matej Tonin organom stranke ponudil odstop s položaja. Tonin, ki je vodenje stranke od Ljudmile Novak prevzel pred nekaj meseci, si je namreč za cilj zadal 10-odstotno podporo volivcev.

Sicer pa Tonin ocenjuje, da bo za Slovenijo najbolje sestaviti koalicijo prek političnih bregov, saj se samo tako lahko zagotovi politična stabilnost. Napovedal je, da se bodo odzvali na vsako povabilo, pripravljeni pa so sodelovati z vsemi, kjer bodo lahko uresničili ključne točke svojega programa.

Z doseženim na volitvah pa je zadovoljna Alenka Bratušek. O morebitni koaliciji s SDS je dejala, da v njeni stranki zagovarjajo socialno-liberalno smer in na prvo mesto postavljajo človekove pravice, “brez poniževanja, hujskanja”. “Mislim, da bi SDS oz. Janez Janša na kaj takšnega težko pristal,” je povedala. Tako pričakuje, da bo vlada levosredinska, o tem, ali bi lahko bili v njej, pa pravi, da je to stvar strank, ki so bolj pri vrhu. A morebitnih pogovorov o oblikovanju koalicije doslej še ni bilo, je dejala.

Kot kaže, sta osmoljenca tokratnih volitev stranka DeSUS in njen predsednik Karl Erjavec. Stranki se je z manj kot petodstotno podporo uspelo uvrstiti na predzadnje mesto med strankami, ki so prestopile parlamentarni prag, medtem ko Erjavec sploh ni prišel v DZ. “V politiki je tako, da doživljaš velike zmage, lahko pa tudi poraze,” je dejal Erjavec in priznal, da je to zanj oseben poraz. Glede svojih prihodnjih korakov pa je dejal, da je treba počakati na to, da bodo sklicani organi stranke. “Ne skrbite, bom že sprejel prave odločitve,” je dejal.

Velik preboj je po dveh mandatih, ko so ostali zunaj DZ, uspel SNS in njenemu predsedniku Jelinčiču. Po njegovem mnenju so ljudje ugotovili, da SNS manjka, ker ni nikogar, ki bi pral možgane tako levim kot desnim, da so v miru lahko sedem let kradli in pravzaprav pokradli skoraj vse v Sloveniji. Glede sodelovanja v koaliciji pa je dejal: “Počakajmo na jutri, pa na pojutrišnjem. Zdaj se bodo strasti najprej pomirile, potem bo šlo pa naprej.” Kot je dejal, je pripravljen iti v vlado, upa pa, da bo minister za kulturo.

Po slabših od pričakovanih volilnih izidih so že sledili prvi odstopi. S svojega položaja se poslavlja predsednik SLS Marko Zidanšek, saj se SLS ni uspelo vrniti v DZ, kar si je zastavil kot cilj ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol. Volilna udeležba je bila 51,97-odstotna.