Prvak SDS Janez Janša na soočenju na TV SLO suvereno in vsebinsko ter s predstavljenimi rešitvami za mlade, zdravstvo in varnost

Na Televiziji Slovenija so danes stališča kandidatnih list, ki kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, predstavili Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS), Dejan Židan (SD), Karl Erjavec (DeSUS), Matej Tonin (NSi), Luka Mesec (Levica), Alenka Bratušek (Stranka Alenke Bratušek), Marjan Šarec (LMŠ), Bojan Dobovšek (DD), Andrej Čuš (Zeleni), Marko Zidanšek (SLS), Bojan Požar (LNBP), Aleš Primc (Združena desnica), Zmago Jelinčič (SNS), Uroš Lubej (Solidarnost), Rok Andree (Pirati), Andrej Šiško (ZSi), Danijel Bešič Loredan (GibanjeSkupajNaprej), Alojz Kovšca (GAS) in Gregor Kos (ZD).

Strinjali so se, da ima slovensko javno zdravstvo veliko težav. Še najbolj prizanesljivi so bili v strankah aktualne koalicije, četudi je Erjavec spomnil, da je pozval k menjavi ministrice za zdravje iz vrst SMC Milojke Kolar Celarc. Cerar je pojasnil, da je trenutna vlada naredila pomembne premike, vendar ni uspela skrajšati čakalnih vrst. Židan je menil, da zdravstvo deluje, ker ima dobro medicinsko osebje. Je pa tudi po njegovem mnenju treba spremeniti nekaj zakonov, med drugim o zavodih, treba je tudi povečati sredstva za zdravstvo.

Da je v zdravstvu največji problem odtekanje denarja, predvsem pri javnih naročilih, je poudaril Šarec, ki meni, da bi bilo treba preprečiti kartelno dogovarjanje. Janša pa poudarja, da se z denarjem v zdravstvu ne upravlja racionalno.

Poudarki stališč Janeza Janše
V preteklosti SDS ni izgubljala bitke s političnimi strankami, ampak z globoko državo. Naše načelo je: ne zaupaj anketam, še posebej ne takat, kadar ti kažejo dobro.

Ključno je, da mladi vidijo prihodnost v Sloveniji. Da vidijo tukaj nek optimizem, veselje do življenja, možnost napredovanja, uresničevanja svojih življenjskih ciljev. In tukaj ne gre zgolj za materialne stvari, gre tudi za splošno vzdušje.

Ne gre za begunce, gre za ilegalne migrante. Vsak stane slovenskega davkoplačevalca 1930 EUR na mesec. In to je absurd glede na slovenski standard. Tukaj ne gre za solidarnost, ampak za neumnost in izkoriščanje slovenskega človeka.

Slovenija bo trajno odstopila od sistema evropskih kvot. Bi pa morala g. Cerar in g. Erjavec še danes Hrvaški poslati protestno noto, ker ti ilegalni migranti ne prihajajo iz Sirije ali Libije, ampak iz Hrvaške. Hrvaška pa je dolžna varovati zunanjo mejo EU.

Mi si želimo koalicije s strankami, ki so suverene, kjer se pogovarjaš s predsednikom neke stranke pa veš, da za njim stoji zgolj njegova stranka in njegovi volivci, ne pa še razni lobiji in ozadja.

Osnovni problem v slovenskem zdravstvu je nered. Tega pa ne bo, če ne bo zdrave konkurence. Denar, ki se namenja za zdravstveni sistem in ki ga ni malo, se mora porabljati racionalno. Ravno v največjih zdravstvenih zavodih v Sloveniji je največ neracionalnosti. V UKC so trije ali štirje informacijski sistemi. Najprej je treba porabiti notranje rezerve, potem pa se pogovarjat o 30 EUR.

Tonin je predlagal, da bi za skrajšanje čakalnih vrst izkoristili vse kapacitete, tudi zasebne, četudi bi storitev pri teh plačala zdravstvena zavarovalnica. Podobno je menil tudi Požar.

Da je treba ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti z dajatvijo, ki bo bolj solidarna, menita Mesec in Lubej.

Slednji meni, da je treba spremembe in red narediti najprej v politiki, enako meni tudi Šiško. Požar je dejal, da je trenutno stanje v slovenskem zdravstvu ogledalo trenutne vlade. Podobno je menila Bratuškova, ki odgovornost za slabo stanje pripisuje vsem koalicijskim strankam. Zidanšek meni, da “je ta vlada zanemarila človeka”.

Da se mora politika umakniti iz zdravstva, pa je menil Bešič Loredan, sicer zdravnik. Tudi Kos meni, da je v zdravstvu preveč politike, pa tudi korupcije, premalo pa zdravja in skrbi za preventivo.

Slednje je izpostavil še Čuš, ki sicer kot enega ključnih problemov v zdravstvu vidi kadrovanje, podobno meni tudi Dobovšek. Tudi Kovšča meni, da zdravstvo potrebuje tako menedžersko reformo kot reformo stroke.

Andree in Jelinčič sta kot eno glavnih težav prepoznala korupcijo.

Primc meni, da so zdravniki premalo cenjeni, da bi mlade zdravnike obdržali v Sloveniji, bi jim morali dvigniti tudi plačo.

V razpravi so se dotaknili tudi varnosti v Sloveniji in migracij. Janša, ki se zavzema za odstop Slovenije iz evropskega sistema migrantskih kvot, je Erjavca kot zunanjega ministra pozval, naj Slovenija Hrvaški, ki je dolžna varovati zunanjo mejo EU, pošlje protestno noto, saj zunanjo meje Hrvaške migranti prosto prehajajo.

Bratuškova in Kos menita, da bi morali reševanje begunskega vprašanje reševati tesneje z EU, Erjavec pa je opozoril na pomembnost dogovora med EU in Turčijo. Če ta pade, bi bil priliv migrantov v Evropo bistveno večji, je dejal.

Da je vprašanje migracij treba reševati na kraju izvora, sta opozorila Mesec in Lubej.

Tonin, Čuš, Šarec in Bešič Loredan so prepričani, da je treba zagotoviti primerne in usposobljene kadre za obvarovanje meje. Židan ocenjuje, da se je varnostna situacija spremenila in da bo v varnost treba vlagati več denarja. Hkrati pa je ocenil, da je njihova ministrica za obrambo Andreja Katič dobra ministrica.

Da je vlada v iztekajočem se mandatu zagotavljala varnost, hkrati pa je humano obravnavala begunce in migrante, je prepričan odhajajoči premier Cerar. Zelo ostri do potez vlade glede obvladovanja begunskega vala pa so bili Požar, Jelinčič, Primc, Zidanšek in Šiško.

Andree pa je izpostavil, da je treba poskrbeti, da begunci, ki ostanejo pri nas, ne bodo padli na socialno dno in postali problem. Po mnenju Kovšce migracijski valovi, ki prihajajo k nam, niso tisti, ki jih potrebuje gospodarstvo. Po mnenju Dobovška pa morajo tisti, ki želijo ostati tukaj, sprejeti naše vrednote.

Spregovorili so tudi o predlogu, da bi starost za volilno pravico znižali na 16 let. Predlogu so načeloma naklonjeni pri SD, Piratih, Stranki Alenke Bratušek, GibanjuSkupajNaprej ter v SMC in Zelenih. Da se je o nižanju starosti treba pogovarjati, se strinjajo v DeSUS in DD.

V GAS o tem še niso razmišljali, tudi v Levici tega nimajo v programu, a so se “pripravljeni pogovarjati o vseh razširitvah demokracije”.

Primc pa bi starostno mejo volilne pravice spustil še nižje. Kot je pojasnil, bi morali v imenu otrok do 14 let voliti že njihovi starši. V Solidarnosti pa se zavzemajo za obvezno udeležbo za vse, tudi za starejše od 16 let.

Zidanšek načeloma podpira nižanje starosti za volilno pravico, če bi mladi s 16 leti dobili tudi ostale pravice, ki pripadajo polnoletnim državljanom. S tem se strinja tudi Šiško (ZSi).

V ZD in LMŠ menijo, da je treba k udeležbi na volitvah najprej prepričati polnoletne volivce, ki ne prihajajo na volišča. Da slovenska demokracija še ni zrela za volivce, mlajše od 18 let, pa meni Jelinčič (SNS), ki za zavzema tudi za obvezne in e-volitve. Te je kot rešitev za dvig volilne udeležbe izpostavil tudi Požar.

V SDS vprašanje nižanje starostne meje vidijo kot manj pomembno, saj ocenjujejo, da se Slovenija trenutno sooča z drugimi večjimi izzivi. Tonin (NSi) pa meni, da bi se morali pogovarjati predvsem o tem, kako mlade pritegniti k zanimanju o skupnih zadevah družbe.

Na soočenju so spregovorili še o možnih povolilnih koalicijah. Janša si koalicije želi s strankami, ki so suverene, za katerimi ne stojijo nobena ozadja in lobiji. Sodelovanja s SDS nista zavrnila Šarec in Tonin.

Erjavec je dejal, da bo sodelovanje v koaliciji odvisno od tega, kdo jo bo sestavljal, a izpostavil problem neskladnosti programov s SDS. Tudi v SMC so se pripravljeni povezati z vsakim, ki sledi vrednotam, ki jih zagovarjajo. Edino težavo doslej vidijo v sodelovanju s SDS. V SD pa so po besedah Židana široko usmerjeni, a ne podpirajo nestrpnosti.

Čuš je dejal, da lahko sodeluje tako v levi kot desni vladi, Mesec pa le v levi. Tudi Bratuškova se je zavzela za levosredinsko vlado z izkušnjami. (sta/ured)