Janez Janša: Tisti, ki želimo, da se stanje izboljša, moramo ljudi prepričati, da gredo na volitve!

Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma izrazil veselje, da je ponovno v Idriji in da lahko spregovori o pomembnih temah. Dejal je, da danes živimo v nekem protislovnem času. Po letih recesije spremljamo pozitivne rezultate gospodarstva, česar pa večina prebivalstva ne občuti, saj 5 % gospodarska rast ni tudi 5 % povišanje standarda, plač in pokojnin. »V tem času so plače zrasle za dober odstotek, pokojnine pa niti temu niso sledile,« je poudaril in ljudi pozval, naj primerjajo odrezke od pokojnin iz 1. januarja 2005 in 1. junija 2008. V povprečju so se plače povišale za 25 % in pokojnine so se usklajevale s plačami. Takrat se je rast poznala v žepih ljudi, danes pa se ne pozna.

Brezposelnost je sicer relativno nizka, a ne zgolj zaradi gospodarske rasti in zaposlovanja v podjetjih, bolj zaradi prekomernega zaposlovanja v javnem sektorju, v katerem je aktualna vlada zaposlila skoraj deset tisoč ljudi, po drugi strani pa med trideset in petdeset tisoč ljudi iz Štajerske in Koroške dnevno odhaja na delo v Avstrijo. Kljub vsemu pa je brezposelnost še vedno višja kot je bila pred začetkom krize leta 2008.

Slovenija je enormno zadolžena, samo za obresti za kredite letno nameni milijardo evrov, kar je več kot 2 % bruto domačega proizvoda. Zaradi tega med ljudmi ni širšega občutka, da je krize konec, še vedno se govori o krizi, čeprav makroekonomski kazalci govorijo drugače.

V nadaljevanju je Janez Janša spregovoril o zunanji politiki. Odločitev Velike Britanije za izstop iz EU po njegovem mnenju ni dobra. V vzhodni soseščini in na zahodnem Balkanu so države, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo, celo države na severu Afrike se želijo priključiti, prav tako Izrael, tudi Libanon, ki je sedaj v razsulu. »Odločitev Velike Britanije pa je ta trend obrnila. Prvič, odkar EU obstaja, lahko govorimo o neki krizi,« je dejal Janša. Dodal je, da je v tem pogledu EU postala podobna Jugoslaviji.

Od grške, evrske krize je bilo ogromno prelitega črnila, kako bo EU razpadla, pa neke resne nevarnosti takrat ni bilo. S to odločitvijo Britancev je to postala tema, ki je relevantna. Ker je Velika Britanija vojaška sila, ki hkrati predstavlja skoraj petino evropske ekonomije, ima tudi vrsto strateških prednosti na različnih področjih, še v 18. stoletju je bila največji imperij, to ni kar tako, kot če bi Evropsko unijo zapustila Grčija. »Evropa po tem odhodu ne bo več enaka,« je prepričan Janša.

Z migrantsko krizo je znotraj EU prišlo do velikih razhajanj. »Po mojem osebnem mnenju predvsem zaradi nesposobnosti ljudi na ključnih položajih, ne samo v EU institucijah, ampak tudi v nekaterih ključnih državah članicah. Reakcija na pritisk migracij v soseščini, kar bo trajen problem, je bila napačna, porušila je nek red in ko se red poruši, nastanejo veliki problemi,« je dejal Janez Janša. Zaveda se, da smo v EU različni narodi, narodi z različno tradicijo, različno kulturo. Slovenci smo v času Avstrijskega cesarstva ustvarili relativno dobro podlago, sicer smo se najprej v kraljevini potem pa v socialistični Jugoslaviji nalezli nekaterih balkanskih navad, vendar bistveno to nacionalnega tkiva v smislu etike, gospodarjenja, občutka za realnost ni ubilo. V EU so tudi mediteranski narodi, kjer je pogled na pravila nekoliko bolj ohlapen, medtem ko sta na severu občutek za red in spoštovanje pravil zelo pomembna.

Nemci so bili do izbruha migrantske krize vedno faktor stabilnosti v EU. Vedno so bili hitri in jasni, sedaj pa so potrebovali pol leta, da so sestavili vlado, kar se še nikoli ni zgodilo. Naenkrat so dobili tudi novo stranko, ki ruši vse možne politične kombinacije, kar se bo izrazito pokazalo šele na naslednjih volitvah, je prepričan Janša, ki dodaja, da nestabilna Nemčija pomeni tudi nestabilno Evropo. »Pred nami je čas, ko se bo z veliko naporov popravljalo te strateške napake,« napoveduje predsednik SDS. Evropa je namreč bogata in stara, mediteranski obroč pa je mlad in reven. Povprečni socialni transfer za brezposelnost v Evropi je višji od povprečne plače v Afriki. To danes v Afriki vse vsak, ki ima mobilni telefon in v Afriki ga imajo otroci tudi tam, kjer ni ne elektrike ne vode, ker se je zgodil tehnološki premik. Zato bo ta pritisk ostajal še naprej in zato Evropo čaka nekaj zelo težkih korakov.

O vprašanju priznanja Palestine Janša pravi, da je soglasje mednarodne skupnosti, da je rešitev te krize v sobivanju dveh držav, Izraela in Palestine, s čimer se načeloma strinja tudi Izrael. »Problem pa je v tem, da je znotraj Palestine prevladujoče politično gibanje Hamas, ki ima v statutu napisano, da je cilj tega gibanja in države Palestine, če bo nastala, uničenje Izraela. Če bi mi priznali Palestino, bi priznalo državo, ki ima v svojem statutu napisano, da je njihov cilj uničenje sosednje države,« je poudaril Janša, ki se sprašuje, kje slovenska oblast vidi motive v tem, da prizna Palestino. »Na koncu bom verjel, da gre tukaj enostavno za nek pritisk Irana, ker Iran je glavni sponzor Hezbolaha, zaradi rabot, ki so se počele skupaj pri pranju milijarde evrov iranskega denarja v letih 2009 in 2010 in kjer so nekateri tovariši v Sloveniji zaslužili zelo mastne provizije in zdaj najbrž nekdo terja nekaj uslug,« je dejal Janša, ki racionalnega motiva odkar ta debata traja še ni odkril. Takšen korak povzroča veliko škodo, zapira številne gospodarske vezi.

Poslanka Evropskega parlamenta Patricija Šulin se je občinskemu odboru SDS Idrija uvodoma zahvalila za povabilo in izrazila veselje, da lahko spregovori pred občinstvom o Evropski uniji. Ugotavlja namreč, da ljudje premalo vedo tako o samo Uniji kot o tem, kaj je Slovenija pridobila s članstvom. »Evropska unija je najprej projekt miru, šele nato projekt prostega pretoka ljudi, kapitala in storitev,« je poudarila. Prepričana je, da bi bila Slovenija gospodarsko šibkejša, če ne bi vstopila v povezavo, ne predstavlja si, kako bi lahko s tolarjem konkurirali evru in drugim svetovnim valutam, prevzem evra je velika prednost. Slovenija je še vedno prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. Vanj letno vplača približno pol milijarde evrov, iz evropskega proračuna pa nazaj prejme približno dvakrat toliko.

Čeprav se zdi fino, da Slovenija več prejme kot vplača v skupno evropsko blagajno, bi si evropska poslanka želela, da bi bilo obratno. »To bi pomenilo, da je naše gospodarstvo na zelo visoki stopnji, da imamo nizko brezposelnost, da je Slovenija konkurenčna država in da ima zelo uspešen trg,« je izpostavila. Omenila je tudi številne projekte po slovenskih občinah, ki so bili sofinancirani s strani evropskih sredstev, brez katerih si mnogih od teh pridobitev ne bi mogle privoščiti. Veliko denarja EU namenja tudi izmenjavi študentov in študijskim praksam, zato poslanka mladim svetuje, da te možnosti čim bolje izkoristijo.

Patricija Šulin, ki je bila pred nastopom mandata evropske poslanke davčna inšpektorica, meni, da so v Sloveniji poleg vseh ostalih visokih dajatev predvsem previsoko obdavčene plače. Opozorila je, da imamo vedno pravico in dolžnost vprašati vlado, kam daje naš denar, če ga porablja racionalno. »Proračun Slovenije znaša približno 9 milijard evrov, po nekaterih izračunih naj bi odteklo v davčne oaze za več kot 30 milijard evrov, nekaj več kot trije letni proračuni Slovenije,« je izpostavila poslanka in dodala, da je tako na strani Slovenije kot na strani EU še zelo veliko dela pri ugotavljanju in sankcioniranju finančnega kriminala.

Dotaknila se je nekaterih poudarkov iz programa SDS, ki vsebuje zelo spodbudne davčne rešitve, kot je izračun skupne družinske dohodnine, veliko je namenjenega tudi za mlade, ukrepi kako lažje priti do stanovanja. Zaveda se, da se proračun polni z davki, vendar je prepričana, da je davčno področje preveč visoko naravnano glede na naše denarnice. Manj denarja v bilanci podjetij, kar označuje za velik problem, saj ko je podjetje preveč obdavčeno, ostane manj denarja za inovacije, razvojne projekte in zaposlitve.

Predsednik SDS je spregovoril tudi o medijski propagandi in volilnih prevarah državljanov. Kot primer propagande je izpostavil predsednika Desus Karla Erjavca, ki je ljudem pred volitvami mirno obljubi 1000 evrov pokojnine, ko je prišel v vlado, do instrumenta, ki lahko to obljubo izpolni, pa te obljube ni nikoli uresničil. »Imeli smo volitve 2011 in 2014 in nikoli njegova izjava ni bila v medijih, zakaj obljuba ni bila uresničena. Desus je dobil 2011 še več in 2014 še več, danes je druga največja vladna stranka, v nobeni drugi državi to ne bi bilo možno, to je propaganda,« je poudari Janša, ki je navedel tudi primer nedavnih volitev v Italiji, kjer so bile izrečene silne bombastične obljube, a razlika med in njimi je v tem, da ta tam mediji po 4 letih te izjave objavijo, primerjajo in ljudje običajno takih ne izvolijo več.

Janša se je dotaknil tudi izjave Luke Mesca, da je izvoz Ahilova peta gospodarstva. »Če bi nekdo, politik na nacionalni ravni, v Nemčiji ali v Avstriji to izjavil, mislim, da bi v enem tednu moral odstopiti, ker bi mediji naredili tak pritisk,« je prepričan Janša, ki dvomi, da bo pri nas, ko bodo razna soočenja, kadarkoli soočen s to izjavo, da jo pojasni.

Ker pri nas ni pravih soočenj, ni primerjav in ker so ljudje nagnjeni k temu, da pozabljajo, potem prevladuje tisto, kar mediji nabijajo, ne glede na to, če to drži ali ne drži. »Del volivcev postane skeptičen in dobimo udeležbo, kot je bila 2014 – temu ne moremo reči volitve, kvečjemu ukradene – ampak ljudje ne verjamejo več, da lahko karkoli spremenijo in ostanejo doma. Na ta način okrepijo glas tistih, ki na volitve gredo, glasujejo za svoje privilegije in za status quo, ter se nič ne spremeni,« je dejal Janša.

Omenil je pregovor, da slabo vlado izvolijo dobri ljudje, ki ne gredo na volitve. »Drug pregovor pa pravi, da če se nekdo ne želi ukvarjati z javnimi zadevami, pa pravi ´politika je umazana, to ni zame, s tem se jaz ne bom ukvarjal´, konča tako, da mu vladajo tisti, ki so manj sposobni od njega. In Slovenija je en tak tipičen primer tega stanja,« je dejal Janša, zato bodo volitve, ki so pred nami pomembne in usodne. »Mislim, da bo usodna udeležba na volitvah. Če bo takšna, kot je bila pred štirimi leti, bistvenih premikov na bolje, ki jih Slovenija potrebuje, ne bo,« napoveduje Janša. Prepričan je, da če bo udeležba takšna, kot v 90-tih letih, potem bo do sprememb prišlo. Tisti, ki želimo, da se stanje izboljša, moramo ljudi prepričati, da gredo volitve, svetuje Janez Janša, ker s tem, ko ne gredo, ravno tako glasujejo in običajno za tiste, za katere si nikoli ne bi želeli, da so izvoljeni. Potem se pa hudujejo po gostilnah in raznih srečanjih ter krivijo tiste, ki so volili, čeprav so tisti, ki ne volijo, enako krivi.