Globoka država se želi polastiti za 810.000 evrov premoženja družine Zagožen, člani slednje vztrajajo, da je bila finančna preiskava premoženja Jožeta Zagožna nezakonita!

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se je začela glavna obravnava v tožbi, s katero tožilstvo od dedičev pokojnega nekdanjega gospodarskega ministra Jožeta Zagožna zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora v višini 810.000 evrov. Še pred tem so izvedli poskus poravnave, ki pa ni uspel. Zagožnovi dediči vztrajajo, da je postopek nezakonit.

Tožilstvo je namreč izvedlo finančno preiskavo, v kateri je pretreslo premoženje Zagožnovih od 1. januarja 2000. Primerjava prihodkov in izdatkov pokojnega Zagožna, ki ga je tožilstvo v zadevi Patria obdolžilo terjanja in sprejemanja nagrade, a je kazenski postopek septembra 2013 zaradi njegove smrti ustavilo, je pokazala za 837.309 evrov nepojasnjene razlike, ki jo skuša tožilstvo zdaj izterjati z odvzemom premoženja Zagožnovim dedičem. Danes je tožilstvo zahtevek sicer znižalo na nekaj manj kot 810.000 evrov, saj ne zahteva več zaplembe polovice stanovanja in garaže za Bežigradom.

Zagožnovi medtem vztrajajo, da je zahtevek v celoti neupravičen. Predlagajo tudi, da sodišče postopek prekine, dokler ustavno sodišče ne odloči o ustavnosti nekaterih določb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kot je namreč danes pojasnil odvetnik Zagožnovih, Andrej Pohar iz odvetniške pisarne Čeferin, ustavno sodišče trenutno obravnava več pobud za oceno ustavnosti omenjenega zakona, med drugim je 8. marca na seji obravnavalo tudi pobudo Zagožnove žene Marije Zagožen, ki jo obravnava absolutno prednostno. Zato bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da sodišče najprej počaka na odločitev ustavnega sodišča. Zagožnova je sicer na ustavnem sodišču že spodbijala sklep o začasnem zavarovanju premoženja, ki je bilo predmet finančne preiskave, a je ustavno sodišče njeno zahtevo zavrglo.

Zagožnovi dediči tudi vztrajajo, da je bila finančna preiskava Zagožnovega premoženja nezakonita, saj da takratni zakon ni dovoljeval finančne preiskave zoper neobsojeno osebo, “kaj šele zoper pokojno”. To je omogočila šele novela zakona, sprejeta aprila 2014, je danes povedal Pohar.

Tožilka Specializiranega državnega tožilstva Barbara Lipovšek je njegove navedbe zavrnila ter zatrdila, da imata tako finančna preiskava kot tožba za odvzem premoženja podlago v zakonu.

Poskus poravnave med obema stranema danes ni uspel, a so si tožilstvo in Zagožnovi dediči pustili odprto možnost, da jo dosežejo tekom postopka.

Sodišče je danes določilo, da bo pred naslednjim narokom, ki naj bi bil nekje čez pol leta, pridobilo podatke o sredstvih na računu, ki ga je imel pokojni Zagožen v Avstriji. Zatem bo določilo izvedenca ekonomske stroke, ki bo podal mnenje o Zagožnovem premoženju, ter zaslišalo vse tri Zagožnove dediče – ženo, sina in hčer. (sta/ured)