Čudaška kolumna Crnkoviča in intelektualni »plafon« levice

Piše: Aleš Ernecl, urednik in filozof

Pred dnevi je sila čudaško kolumno o »steklih pseh desnice« v Večeru napisal Marko Crnkovič. Ko sem bil mlajši, je Crnkovič veljal za nekakšnega »bistroumnega zaj…ca«, zdravorazumskega kolumnista brez dlake na jeziku, ki »pove tako, kot je«. Res je sicer, da ko se gibljete v levičarski zvočno izolirani komori, kar se jaz sem, za take veljajo mnogi. Celo Slavoj Žižek.

Kaj je bilo na njegovi kolumni čudaškega? Uvodoma postavi hipotezo, da je članek Spomenke Hribar pred leti, v katerem je pozivala k ustavitvi desnice, povzročil to, da je danes desnica polna steklih psov (čeprav se zaščiti, da s tem ne misli, da je ona kriva). Zdi se, da je to zanj nekaj negativnega. Nikjer ne pove, koga s tem misli: komentatorje na forumih, ki jih bere, komentatorje na družbenih omrežjih, ki jih bere, politične komentatorje na Novi, v Demokraciji, na Politikisu, v Reporterju, poslance…No, treba mu je priznati, da nekoga kljub vsemu omeni, čeprav ni specifičen, kako ustreza opisu steklega psa. Uganili ste. Janeza Janšo. Pri tem pa ni treba biti specifičen. To pa menda ja vsi vemo, kako in zakaj Janez Janša ustreza opisu steklega psa. Janša…Žali čustva…Levičarjev. Tvita. Pogosto tvita. Ni prijazen…

Poudari, da ne črti desničarske ideologije, da ga moti le manko minimalnih standardov spodobnosti pri artikulaciji omenjene. Ali koga citira? Navaja vir? O kom govori? O »vseh desničarjih«? O kom? O Tomažu Štihu? Mitji Iršiču? Žigi Turku? Biščaku? O kom? Kdo so ti stekli psi? Ja, tisti, ki »grdo govorijo«.

Pustimo ob strani, da je v taki kolumni implicirano, da naj bi to, da se ne fokusira na vsebino, ampak nje artikulacijo – bilo nekaj plemenitega. Način ga moti, ne vsebina. Aplavz. Otroka potrepljamo po glavi. Priden. Odlično si dojel osnovno lekcijo »levice« (vidite, jaz se tukaj porogljivo, posplošujoče referiram na levičarsko ideologijo, skrušeno pa priznavam, da so kakšni levičarji celo OK ljudje, čeprav verjamem, da se motijo): »Ni pomembno, če imaš prav, če si grdo govoril.«

Kar je čudaškega, je sledeče: napisal je kolumno, v kateri je dejal, da je Hribarjeva bila preroška in da je očitno imela prav, ko je svarila, da je potrebno desnico ustaviti, a je obenem s tem nevede povzročila, da se je desnica razpasla onkraj meja razuma, do te mere, da jo je zdaj pa RES treba ustaviti. In on je današnja Spomenka, ki nam bo to povedal. Le da predlaga nekaj druga: desnico se ustavi tako, da se jo ignorira. Ker, saj ste videli, kaj se je zgodilo, ker je Spomenka ni ignorirala. Samo še ta pamflet o »desnici« je moral napisati, zdaj pa res gre. Zdaj pa bo desnico res ignoriral. Samo še to. Čudaško in sila dolgočasno po vrhu. Intelektualni domet levice.