EU osem držav umaknila s črnega seznama davčnih oaz
EU je danes s črnega seznama davčnih oaz umaknila osem držav oz. jurisdikcij, ki so se na najvišji politični ravni zavezale k ustreznemu ukrepanju. Južna Koreja, Združeni arabski emirati, Tunizija, Panama, Mongolija, Macao, Barbados in Grenada se selijo na sivi seznam jurisdikcij, ki sicer ne izpolnjujejo standardov, a so se zavezale k ukrepanju.
Črni seznam že dokazuje svojo vrednost, je potezo komentiral bolgarski finančni minister Vladislav Goranov, ki v času šestmesečnega bolgarskega predsedovanja Svetu EU vodi zasedanja finančnih ministrov EU.
Osmerica, ki je črtana s črnega seznama in uvrščena na sivega, se lahko znova znajde na črnem seznamu, je opozoril podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis.
Še naprej bomo pozorno spremljali tako črni kot sivi seznam ter pričakujemo, da države ne bodo zgolj sprejele zavez, temveč da jih bodo tudi izvedle, pa je izpostavila slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.
Na črnem seznamu ostaja devet držav oziroma jurisdikcij: Bahrajn, Ameriška Samoa, Guam, Marshallovo otočje, Namibija, Palau, Sveta Lucija, Samoa ter Trinidad in Tobago.
EU je sploh prvi evropski črni seznam davčnih oaz potrdila v začetku decembra lani, nanj je uvrstila 17 držav oziroma jurisdikcij. Po dobrem mesecu ga je torej za polovico skrčila.
Na sivem seznamu pa je sedaj 55 držav ali jurisdikcij – med njimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar.
Medtem ko nekateri poudarjajo, da umik osmerice s črnega seznama potrjuje učinkovitost tega ukrepa, pa drugi opozarjajo, da je takšna poteza tako kmalu po potrditvi seznama zaskrbljujoča in da spodkopava verodostojnost ukrepa.
Slovenska ministrica izpostavlja, da je bilo že na samem začetku rečeno, da je črni seznam sredstvo za doseganje cilja, to pa je prepoznanje, da je izogibanje davčnim obveznostim slabo za vse, in zaveze k večji transparentnosti.
“Ne gre za statičen seznam, ampak za dinamičen proces,” poudarja Vraničar Ermanova, ki ne vidi posebne težave s tako hitro spremembo. “Verjamem, da bomo v prihodnjih mesecih imeli spremembe tega seznama zelo pogosto na dnevnem redu,” je še ocenila.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je danes pozval k objavi zavez 55 držav ali jurisdikcij na sivem seznamu, da bo mogoč “demokratičen nadzor” nad njihovim uresničevanjem.
Bolgarski finančni minister je v povezavi s tem pojasnil, da unija ne more samodejno objaviti informacij, ki jih je posredovalo teh osem držav, da pa se namerava te države pozvati k objavi.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire pa je tudi tokrat znova pozval k sankcijam proti državam na črnem seznamu, saj da je ta le tako lahko v resnici učinkovit.
Poglobljena razprava glede sankcij se po navedbah Vraničar Ermanove pričakuje v prihodnjih tednih ali mesecih.
Ob potrditvi črnega seznama decembra lani je vprašanje sankcij ostalo odprto. Med možnimi ukrepi se omenja zamrznitev evropskih sredstev ali posebna dajatev na transakcije s temi državami oziroma jurisdikcijami.
Ministri so danes razpravljali še o vrsti drugih tem, na primer o načrtovani reformi območja evra, ki vključuje sporno idejo evropskega finančnega ministra, a odločitev še ni. Na sploh večjih korakov ni pričakovati pred junijem.
Ministrica Vraničar Ermanova je danes v Bruslju komentirala tudi dogajanje v povezavi s slovensko prošnjo za odlog delne prodaje NLB.
Spomnila je, da ima Evropska komisija dva meseca časa, da odgovori na predlog Slovenije, kar pomeni do 22. februarja. Nato ima Slovenija mesec dni časa za odziv.
Ker so bili stiki s komisijo ves čas konstruktivni in njeni odzivi vedno sorazmerno hitri, ministrica pričakuje, da ne bodo čakali do skrajnega roka, temveč da bodo formalni odgovor dobili prej.
Pogajanja se bodo lahko po ministričinih besedah bolj intenzivno nadaljevala po prejetju formalnega odziva komisije. Trenutno tehničnih usklajevanj ni, je še pojasnila.
Spomnila je tudi, da je Slovenija kot kompenzacijski ukrep predlagala upravljavskega zaupnika, o morebitnih drugih kompenzacijskih ukrepih pa se bodo s komisijo še dogovarjali v naslednjih fazah tega formalnega postopka.
O tem, kaj pomeni dejstvo, da Slovenija od novega leta krši prodajno zavezo, ministrica pravi, da je v tem trenutku bistveno, da je Slovenija še v času veljavnosti stare odločbe o dodelitvi državne pomoči predlagala spremembo zavez.
Komisija seveda mora formalno ugotoviti, da do 1. januarja nismo izpolnili zaveze, ki pa je zgolj ena od številnih, je pojasnila ministrica, ki zato pričakuje, da bo dogovarjanje s komisijo osredotočeno na predlagano spremembo zaveze, ne na formalno kršitev.
Na vprašanje, kakšen odziv komisije pričakuje, ministrica odgovarja: “Računam, da imamo možnost pozitivnega dogovora, ki bo odgovarjal na interese obeh strani.” (sta)