AfD bosta odslej vodila Meuthen in Gauland, ki naj bi tudi pomirila napetosti v stranki

0

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je po septembrskih volitvah bundestaga tretja najmočnejša nemška stranka, je v soboto pozno zvečer vendarle uspela izvoliti svoje novo vodstvo. Po novem bosta stranko vodila Jörg Meuthen in pa vodja poslanske skupine AfD v bundestagu Alexander Gauland. Gre za poraz zmernega krila stranke.

Izvolitev Meuthna, ki je že od leta 2015 eden od dveh sopredsedujočih stranki, je v soboto potekala brez zapletov, saj je bil z 72 odstotki podpore prepričljivo potrjen že v prvem krogu glasovanja. Čeprav je zgovoren tudi podatek, da je proti njemu glasovala približno četrtina delegatov.

Zapletlo pa se je pri volitvah drugega predsednika, kjer se približno 600 delegatov AfD, zbranih na kongresu v Hannovru, nikakor ni moglo poenotiti. Za položaj sta se potegovala vodja berlinske AfD Georg Pazderski in vodja AfD v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein Doris von Sayn-Wittgenstein. Tako v prvem kot drugem krogu glasovanja nobeden ni dobil potrebne večine več kot 50 odstotkov glasov, zaradi česar so nato prekinili kongres.

Sledila so posvetovanja, kako naprej, ki so prinesla presenetljiv preobrat: za položaj drugega predsednika se je odločil kandidirati verjetno najbolj viden član AfD, 76-letni Alexander Gauland – strankin kandidat za kanclerja na septembrskih zveznih volitvah in zdaj vodja njene poslanske skupine v bundestagu. Ta je po tistem, ko sta se tako Pazderski kot Sayn-Wittgensteinova umaknila iz tekme, prejel 68 odstotkov podpore in bil izvoljen.

“Nisem si prizadeval za to. A usoda je očitno hotela drugače in zato sem prijateljem dovolil, da me prepričajo, da vstopim v igro,” je dogajanje po izvolitvi komentiral Gauland in dodal, da je to pač njegova dolžnost, saj bi se sicer stranka znašla v nevarnem položaju.

Kot ocenjujejo tuje tiskovne agencije, predstavlja sobotni razplet zmago za bolj desno, nacionalistično usmerjeno krilo AfD, ki mu pripadata tako Meuthen kot Gauland. S porazom Pazderskega, ki bo po novem le podpredsednik AfD, pa je bil poražen kandidat zmernejšega, bolj pragmatičnega, gospodarsko liberalnega krila stranke.

Gauland je sicer na položaju enega od dveh predsednikov AfD nasledil Frauke Petry, ki je po parlamentarnih volitvah septembra letos skupaj s soprogom zapustila stranko. Oba sta veljala za osrednja predstavnika zmernejšega krila.

Tako Meuthen kot Gauland sta sicer v soboto zvečer vztrajala, da je njun cilj obdržati stranko skupaj. Zavrnila sta poročila o tem, da v AfD poteka srdit boj za prevlado med omenjenima kriloma, in zatrjevala, da je stranka enotna in da je vse popolnoma normalno, poroča nemška tiskovna agencija dpa. A kot dodaja dpa, je bilo razočaranje v zmernejšem krilu več kot očitno.

Volitve novega vodstva so bile osrednji dogodek dvodnevnega kongresa AfD, prvega po septembrskih volitvah bundestaga.

Že v soboto čez dan so delegati izglasovali, da želijo na čelu stranke ohraniti dva predsednika. Zagovorniki spremembe, po kateri bi stranko po novem vodil le še en predsednik, so poudarjali, da lahko med dvema vodjema pride do nesoglasij in da bi bilo, če bi bila na čelu le ena oseba, vodenje lažje. A potrebne dvotretjinske večine jim pričakovano ni uspelo zbrati.

Danes so nato na kongresu sledile še volitve drugih članov vodstva AfD. Med drugim so delegati za podpredsednici stranke ponovno izvolili poslanko Beatrix von Storch in vodjo poslanske skupine AfD v bundestagu Alice Weidel. Obe sta v vsojih govorih na kongresu danes napadli kanclerko Angelo Merkel. Von Storchova jo je označila za največjo kršiteljico zakonov po koncu druge svetovne vojne, Weidlova pa je menila, da se bliža konec njene politične kariere, za kar da je zaslužna prav AfD.

Kongres stranke sicer poteka v času negotovosti, saj se v Nemčiji več kot dva meseca po volitvah še vedno dogovarjajo o oblikovanju koalicije. Spremljali so ga tudi protesti pod geslom Naš Hannover – pisan in solidaren – Protest proti desničarskemu ekstremizmu in desničarskemu populizmu. Udeležilo se jih je več tisoč ljudi in so se sprevrgli v nasilje, v katerem je bilo ranjenih več policistov in najmanj en protestnik. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen