Kronične nenalezljive bolezni so bolezni sodobnega časa, ki pa terjajo visoko družbeno ceno. Ključno za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni je zdrav življenjski slog in ustrezno ozaveščeno prehranjevanje, za kar pa mora imeti posameznik motivacijo in možnost. Za to so potrebni ukrepi na ravni tako posameznika kot družbe, so opozorili udeleženci okrogle mize STA kluba.
[su_box title=”SPLETNA TRGOVINA DOLGOZIV.SI“]
Okrepite si zdravje in podaljšajte življenje! https://dolgoziv.si/[/su_box]
Po besedah družinskega zdravnika in direktorja Zdravstvenega doma Kamnik Saše Rebolja ljudje ne moremo vplivati na vse dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Tako ne moremo vlivati na starost, svoj genski zapis ali samo okolje, v katerem živimo. Lahko pa vplivamo na vedenjske dejavnike tveganja, torej na zdravo prehrano, skrb za primerno telesno težo, redno telesno aktivnost, da ne kadimo in zmerno uživamo alkohol.
To so namreč poleg starajoče populacije vodilni razlogi za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni. “Ogromno možnosti je za preprečevanje teh bolezni,” je poudaril. Denimo pojavnost kronične obstruktivne bolezni pljuč bi lahko zmanjšali za 90 odstotkov, če bi vsi opustili kajenje. Če bi odpravili prekomerno debelost pri ljudeh, bi se število bolnikov s sladkorno boleznijo tipa dva prepolovilo, je navedel.
A največji problem je motivacija ljudi za spremembo življenjskega sloga. “Ljudi je treba izobraževati in informirati, da vedo, kako lahko bolje in bolj zdravo živijo. Ni učinkovito moralizirati, ampak dati ljudem nasvete, kako se lotiti,” je dejal in priznal, da bolniki s kroničnimi boleznimi še vedno “potrebujejo kazen, torej bolečino, da se streznijo in se zmotivirajo”.
Kronične nenalezljive bolezni sicer pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika ter svojcev, vplivajo na kariero in delozmožnost ter s tem na socialni položaj bolnika. Poleg tega pa predstavljajo veliko breme za zdravstveno blagajno in družbo.
Po besedah Borisa Krambergerja s področja za analitiko in razvoj pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo glede na trende povečanja števila teh bolnikov v zadnjih desetletjih treba sprejeti prave politike in spremeniti filozofijo ter vlaganje v zdravje in ustvariti bolj prožen zdravstveni sistem. Sicer bodo lahko taki trendi porazni z vidika stroškov.
Najdražje kronične nenalezljive bolezni so po njegovih besedah tiste, ki povzročajo hude zaplete, denimo neurejena sladkorna bolezen povzroča zaplete s srčno-žilnim sistemom, očmi, ledvicami itd. Poleg tega je v Sloveniji okoli 130.000 prepoznanih bolnikov z diabetesom, incidenca pa je v porastu.
Podatki Evropske komisije kažejo, da kronične nenalezljive bolezni povzročijo med 70 in 80 odstotkov vseh stroškov v zdravstvu v državah EU. Ena izmed raziskav kaže, da se zaradi vpliva teh bolezni na produktivnost, absentizem in prezgodnjo smrt izgubi tudi do sedem odstotkov BDP.
Čeprav v Sloveniji ni izračunov, kakšno je družbeno breme teh bolezni, pa bi lahko po besedah generalne direktorice direktorata za javno zdravje Mojce Gobec verjetno te številke prenesli tudi na Slovenijo. Ob tem je opozorila, da se je življenjska doba med leti 2010 in 2015 v Sloveniji podaljšala za pet let, čemur pa ne sledijo tudi zdrava leta življenja. “Pomembno je, da preprečujemo zgodnjo umrljivost. To smo v zadnjih 25 letih skoraj prepolovili,” je dejala.
Preventiva pa ni le v rokah posameznikov, ampak tudi države in drugih deležnikov. Po besedah Krambergerja gre za preventivne programe 3,5 odstotka odhodkov zdravstvene blagajne, kar znaša okoli 90 milijonov evrov na leto. Ob tem je Gobčeva poudarila, da je sodelovanje več deležnikov ključno za to, da so preventivni ukrepi učinkoviti, se ne podvajajo in se dotaknejo ciljne populacije.
“Naš cilj bi moral biti, da kronične bolezni potisnemo čim dlje v naše življenjsko obdobje. To bi morala biti naša skupna skrb. Ni dovolj, da posamezniki le vedo, kaj bi morali storiti. Razumevanje ne spremeni našega obnašanja, ampak ga spremeni sistematično delo, delo s skupnimi cilji, tudi z zavarovalnicami, ki podpirajo te cilje,” je dejala.
Kot je dodal izvršni direktor osebnih zavarovanj pri Zavarovalnici Sava Andraž Hartman, imajo zavarovalnice interes, da je prebivalstvo zdravo – da so zdravi tako zavarovanci kot zaposleni v zavarovalnici. Pri novem zavarovanju, ki ga trži zavarovalnica Sava, sicer ne preverjajo, kakšen življenjski slog ima zavarovanec.
Vplivajo pa ti podatki, torej ali je zavarovanec debel ali kadi, na višino premije pri sklepanju življenjskega zavarovanja, je dodal. “Je pa res, da tudi kakšni ekstremi pri aktivnem življenjskem slogu – denimo skok z elastiko – ne pripelje ravno do nižje premije”, je dodal.
V skladu s svojim osnovnim poslanstvom sicer naslavljajo sekundarno in terciarno zdravstveno raven, torej ko zdravstvene težave pri zavarovancih že nastanejo. A so zainteresirani za vložek tudi v preventivno na primarni ravni. (sta/ured)