Dr. Anže Logar v Bruslju v zvezi z afero IranNLBgate razkril nekaj izredno pomembnih ugotovitev, ki bodo sedaj odmevale tudi mednarodno!

V Evropskem parlamentu v Bruslju se je poseben odbor PANA seznanil z afero IranNLBgate in jo pravzaprav uvrstil kot prvo in najpomembnejšo točko na dnevni red. Govornika iz Slovenije sta bila predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, dr. Anže Logar in novinar tednika Mladine, Borut Mekina.

Logar je v kratkem času evropskim poslancem, ki so se odzvali v presenetljivo velikem številu, nazorno prikazal, kako je bilo v letih 2009 in 2010 v največji državni banki, NLB, opranih za kar milijardo evrov denarja in kako so vse pristojne institucije odpovedale. Evropski javnosti je razkril imena odgovornih, ki so za sum pranja denarja vedeli, pa nikoli niso ukrepali.

Anže Logar je na PANI razkril nekaj izredno pomembnih ugotovitev, ki bodo sedaj odmevale tudi mednarodno: “Ugotovili smo politično odgovornost nosilcev oblasti, ki kljub obveščenosti niso odreagirali, odgovornost menedžmenta NLB, ki do l. 2012 ni imela vzpostavljenega sistema za preprečevanje pranja denarja in pozvali nadzorne institucije, da preiščejo primer. #IranNLBgate”

“Borut Pahor, ki je bil obveščen o #IranNLBgate, je danes predsednik države, zunanji minister Žbogar je predstavnik EU na Kosovu, predsednik KPK Klemenčič je danes pravosodni minister in kandidat za komisarja za človekove pravice EU, zato se to še kako tiče EU!”

“Iranska družba z 2$ ustanovnega kapitala je preko največje SLO državne banke NLB v bančni sistem transferirala več kot 1 milijardo € v dveh letih. Vsi pogoji za ugotovitev, da je šlo za pranje denarja, so izpolnjeni. #IranNLBgate”

Vemo, da je pred časom tudi slovenski državni zbor ugotovil politično odgovornost nosilcev politične oblasti, Logar pa je na zasedanju odbora PANA izrecno opozoril, da so veliki slovenski mediji temu namenili premalo pozornosti. A vrag je očitno zdaj odnesel šalo, saj so v Bruslju danes prisotni pravzaprav novinarji vseh velikih medijskih hiš  Sloveniji, številni dopisniki. Vprašanje je le, kako bodo o tem poročali.

Skrbi pa nas lahko govor novinarja tednika Mladina Boruta Mekine, ki je očitno v Bruselj prišel kot neke vrste odvetnik tistih, ki so odgovorni za milijardno pranje denarja in tudi s tem povezano bančno luknjo. Zadevo je skušal relativizirati z besedami, češ, da so tudi banke v drugih evropskih državah oprale iranski denar. Dejal je celo, da to za Slovenijo ta trenutek ni najpomembnejša tema. No, njegovo stališče evropskih poslancev ni prepričalo, saj so tudi tisti z leve politične opcije zahtevali, da poda konkretne argumente, o katerih drugih temah govori, a se je Mekina zapletal, na koncu pa sploh ni več želel odgovarjati.

Pomenljivo je dodati, da očitno evropskih poslancev t. i. slovenske levice ta tema ne zanima in jo skušajo pomesti pod preprogo, saj so bili prisotni samo štirje. Poleg Romane Tomc in Milana Zvera še Patricija Šulin inFranc Bogovič. Anže Logar nam je med drugim po koncu zasedanja odpovedal, da je to za Slovenijo velik udarec, da zadeve nismo bili sposobni rešiti sami in da se je zadeva morala znajti tudi v Bruslju, medtem ko Romana Tomc pričakuje, da bodo odgovorni zdaj, ko jo pozna cela Evropa, preprosto morali odgovarjati.

Naj dodamo še to, da je Milan Zver opozoril, ima še eno posebno dimenzijo, da se je skozi pranje denarja v NLB neposredno financiral islamski terorizem, torej je imelo to pranje denarja neposreden učinek na zmanjševanje varnosti v Sloveniji in Evropski uniji. Skratka, zdaj je na potezi Slovenija. Odgovorne institucije bodo morale opraviti svoje delo in razgaliti odgovorne, sicer bo to namesto nas storil Bruselj, ki ima to možnost, opozarja Zver. Kar pa bi bila za našo državo seveda še ena velika zaušnica in sramota.

[su_box title=”Werner Langen, predsednik preiskovalnega odbora PANA: Jasno je, da je šlo v primeru IranNLBgate za večji primer pranja denarja“]

Romana Tomc, sicer edina polnopravna članica odbora PANA iz Slovenije, je poudarila, da so tisti, ki jim NLB predstavlja neizčrpen vir denarja in politične moči, poskrbeli, da so kriminalni posli ostali skriti pred očmi javnosti. Pred preiskovalnim odborom za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo PANA v Evropskem parlamentu sta bila na temo pranja denarja v Novi ljubljanski banki zaslišana predsednik preiskovalne komisije DZ, ki raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema dr. Anže Logar in na predlog S&D novinar tednika Mladina Borut Mekina. Dr. Anže Logar je uvodoma orisal potek dogajanja v NLB, kot ga je ugotovila preiskovalna komisija Državnega zbora RS. »Podjetje Farrokh je bilo ustanovljeno leta 2006 na Britanskih deviških otokih z dvema dolarjema začetnega kapitala,« je dejal in pojasnil, da je iranska družba z dvema dolarjema ustanovnega kapitala preko največje slovenske državne banke NLB v bančni sistem EU in ZDA transferirala več kot 1 milijardo evrov v dveh letih. Logični sklep je torej: »V zadevi Farrokh vse okoliščine utemeljujejo sum pranja denarja.« »Leta 2010 je bilo podjetje Farrokh največja stranka NLB na področju plačilnega prometa, večja kot Krka ali Telekom,« je poudaril dr. Logar. Kljub temu, da so zaposleni že leta 2010 opozarjali nadrejene, da so transakcije sumljive, da so tuje banke začele zavračati omenjene transakcije, urad za preprečevanje pranja denarja je dobil več opozoril, se ni zgodilo nič. Še huje, tedanji predsednik vlade Borut Pahor, ki je bil dokumentirano obveščen, je danes predsednik države, tedanji zunanji minister Žbogar je predstavnik EU na Kosovu, tedanji predsednik KPK Klemenčič je danes pravosodni minister in kandidat za komisarja za človekove pravice EU. Tedanji podpredsednik senata KPK Rok Praprotnik, ki je bil prav tako obveščen o dogajanju v NLB, je celo dobil službo v NLB, kjer sedaj preiskuje, kako je informacija o pranju denarja prišla iz NLB v javnost. Kot je pojasnil predsednik parlamentarne preiskovalne komisije DZ RS, je ta brez glasu proti ugotovila politično odgovornost nosilcev oblasti, ki kljub obveščenosti niso odreagirali, odgovornost menedžmenta NLB, ki do l. 2012 ni imela vzpostavljenega sistema za preprečevanje pranja denarja in pozvala nadzorne institucije, da primer preiščejo, kot se spodobi. Sicer pa je omenil nekaj pomenljivih informacij okoli preiskovanja tega primera: »Tožilec o zadevi sploh ni bil obveščen. Kriminalist, ki je primer preiskoval, je padel z lestve in se ubil.« Ob tem pa so odgovorni, ki so bili o zadevah obveščeni, a niso odreagirali, danes na še višjih položajih. »Tuje banke že po treh ali štirih sumljivih transakcijah obvestijo urad za preprečevanje pranja denarja, NLB pa tudi po 20.000 takšnih transakcijah ni naredila nič,« je bil kritičen dr. Logar, ki je izpostavil tudi dejstvo, da so se, ko je urad za preprečevanje pranja denarja odprl primer, iranske transakcije kljub temu nadaljevale. »Presenečen sem nad izjavami g. Mekine, ko na nek način govori kot PR NLB. Naloga preiskovalnih novinarjev ni branjenje slabe bančne prakse v državnih bankah. Šlo je za utemeljen sum pranja denarja, kriminalno dejanje, ki ga je potrebno preiskati,« pa je bil oster tudi do sogovornika, ki ni znal postreči z nobenimi dodatnim informacijami, ki bi lahko pomagale k razkrivanju milijardnega kriminala v NLB. Werner Langen, predsednik odbora evropskega parlamenta, ki obravnava pranje denarja in sume davčnih utaj, je po uvodni predstavitvi dr. Anžeta Logarja dejal: Postalo je jasno, da je šlo za večji primer pranja denarja. Romana Tomc, sicer edina polnopravna članica odbora PANA iz Slovenije, je poudarila, da so tisti, ki jim NLB predstavlja neizčrpen vir denarja in politične moči, poskrbeli, da so kriminalni posli ostali skriti pred očmi javnosti. Ocenjuje, da so bile slovenske pravne institucije ugrabljene, kot tudi NLB, račun pa je bil izstavljen ljudem. Ob primerih, kot je pranje denarja v NLB, je po njeni oceni jasno, zakaj vlada banke noče prodati. »Ljudje se sprašujejo, zakaj imajo nizke plače in pokojnine ter zakaj morajo v zdravstvu čakati na operacijo 2 leti. Eden od odgovor se skriva tudi v NLB,« je poudarila evropska poslanka. Raziskovalnega novinarja Boruta Mekino, ki se mu milijardni kriminal v NLB ne zdi pomemben davčni problem za Slovenijo, pa je ob tem spomnila, da prihaja iz medija, katerega lastništvo je povezano s poslovanjem v davčnih oazah. Dr. Milan Zver pa je omenil še vidik pravne države. Kot je pojasnil, Evropska unija premore mehanizem za vladavino prava, preko katerega lahko svetuje in pomaga državi članici, ki se spopada s težavami pri delovanju pravne države. Glede na slišano v razpravi, je zastavil upravičeno vprašanje: Ali menite, da je Slovenija sposobna sama ustrezno razkriti zadevo, ali bi morala na pomoč poklicati evropske inštitucije?[/su_box]