Dunajski valček na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine

Dunajski valček kot glasbena oblika in ples je uvrščen na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Pomembno priznanje valčka kot dela avstrijske kulturne identitete sovpada z začetkom dunajske plesne sezone, v kateri se bodo plesni navdušenci lahko udeležili več kot 450 plesov.

Ples v tričetrtinskem taktu, ki v spomin prikliče dunajske plesne dvorane ali novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, je pomemben sestavni del vsakodnevne avstrijske kulture. Prav vloga kulturnega ambasadorja v Avstriji in po svetu je dunajski valček kot glasbeno obliko in ples uvrstila na Unescov seznam, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj EurocommPR.

Začetek valčka datira nekje v sredino 18. stoletja na območje današnje Avstrije in Bavarske ter na tromejo med Avstrijo, Nemčijo in Češko. Do oblike dunajskega valčka pa se je ta plesna oblika razvila med letoma 1750 in 1815.

Sprva je valček zaradi vidnih gležnjev plesalk in dotikanja med plesalcema veljal za pohujšljiv ples, vendar je Dunajski kongres poskrbel za uradno sprejemljivost in priljubljenost te glasbene in plesne oblike. Izvor besede valček pa najdemo v glagolu “valjati se” oziroma v nemški različici “vrteti se”.

Očeta dunajskega valčka kot glasbene oblike sta Johann Strauss starejši in Josef Laner, kasneje pa so Johann Strauss mlajši, Carl Michael Ziehrer in drugi njegovo vlogo le še utrdili. Dunajski valček danes prepevajo zbori, dirigenti, glasbeniki in orkestri ga negujejo, skladatelji pa ga še danes na novo ustvarjajo.

V letošnjem letu premierna izvedba verjetno najbolj prepoznavnega valčka Na lepi modri Donavi Johanna Straussa mlajšega praznuje 150 let. Ob obletnici je Orkester Johanna Straussa mlajšega s podporo več kot dvajsetih strokovnih podpornikov zaprosil za uvrstitev dunajskega valčka kot glasbene in plesne oblike na seznam Unescove avstrijske nesnovne kulturne dediščine, kamor je bil uradno umeščen 9. novembra.