Papež Frančišek razglasil 35 novih svetnikov
Papež Frančišek je danes 35 ljudi iz Latinske Amerike, Španije in Italije razglasil za svetnike. Med njimi tudi tri staroselske otroke mučenike iz Mehike iz 16. stoletja, ki naj bi bili prvi kristjani, ki so bili ubiti zaradi svoje vere na ameriški celini.
Trije otroci, ki jih je papež danes razglasil za svetnike pred več deset tisoč ljudmi na Trgu svetega Petra v Vatikanu, so bili pripadniki naroda Talaxcaltec. Vsi trije so se spreobrnili v krščanstvo in ga tudi širili, zaradi česar so jih tudi ubili. Stari so bili 12 in 13 let. Enega med njimi je ubil oče, plemenski vodja, ki je zavračal njegove poskuse, da bi ga spreobrnil, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Za svetnike je papež razglasil tudi v 17. stoletju umorjene brazilske mučenike, ki so prav tako umrli zaradi svoje vere. Med njimi so jezuit Andre de Soveral, duhovnik Ambrosio Francisco Ferro ter 28 laikov, ki so na območju današnje brazilske zvezne države Rio Grande do Norte opravljali delo misijonarjev. Na njihovi poti so jih ubili nizozemski kolonialni vojaki, ki so bili pripadniki kalvinizma. Leta 2000 jih je takratni papež Janez Pavel II. razglasil za blažene, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Med novimi svetniki sta tudi španski duhovnik Faustino Miguez Gonzalez, ki je umrl leta 1925, in italijanski kapucin Angelo d’Acri, ki je živel na prelomu iz 17. na 18. stoletje.
Vse nove svetnike je papež označil za primer popolne predanosti Jezusu Kristusu.
Papež je ob tem napovedal, da bo oktobra 2019 sklical škofovski zbor panamazonske regije, ki obsega Gvajano, Surinam, Francosko Gvajano, Venezuelo, Ekvador, Kolumbijo, Bolivijo, Peru in Brazilijo, kjer bodo razpravljali o vlogi Cerkve v tej regiji in o trpljenju domorodnih Indijancev.
Na trpljenje domorodnih Indijancev je papež opozoril že na svojem obisku v Boliviji leta 2015, ko je dejal, da so bili v imenu Boga nad domorodnimi narodi storjeni veliki zločini. Zaprosil je za odpuščanje Cerkvi za njene zločine za časa osvajanja Amerike. (sta)