Vse na en dan. Logar zaslišal Kovačiča in Hauca, Il Sole 24 ore: italijanski državljani prali denar v Novi KBM!

Novo KBM naj bi italijanski državljani uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov ter izogibanje italijanski davkariji in policiji, poroča italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore. Pri tem se med drugim sklicuje na zaupno poročilo inšpektorjev Banke Slovenije o celovitem pregledu Nove KBM konec leta 2014. V letu 2014 je bil sicer predsednik uprave NKBM Aleš Hauc.

“Umazanega denarja se raje ne pere doma. Bolje je zapustiti državne meje in stroga italijanska pravila na tem področju. Pa saj ni treba daleč, takoj za mejo s Slovenijo se namreč lahko zaneseš na Novo Kreditno banko Maribor – banko, ki naj bi jo nekateri italijanski državljani uporabljali za nezakonite transakcije, ki ‘dišijo’ celo po mafiji,” med drugim navaja prispevek, pod katerega so se podpisali Cecilia Anesi, Gabriele Criuciata in Giulio Rubino.

Italijanske stranke so bančne račune pri Novi KBM uporabile za transakcije z denarjem, pogosto izvirajočim iz kaznivih dejanj, kot sta davčna utaja in zloraba oblasti, lahko tudi kot rezultat hudih kaznivih dejanj, povezanih z organiziranim kriminalom, so po navedbah časnika ugotovili inšpektorji Banke Slovenije, ki so konec leta 2014 opravili celovit pregled poslovanja Nove KBM.

Italijanski časnik na svoji spletni strani objavlja tudi kopijo naslovnice zaupnega internega zapisnika o omenjenem celovitem pregledu, ki jo je, kot pojasnjuje, dobil zahvaljujoč italijanskemu centru za raziskovalno novinarstvo Irpi in slovenskemu tedniku Mladina, ki sta kopijo prejela od žvižgača.

V Banki Slovenije so danes za STA potrdili, da so v obdobju od leta 2014 do 2016 v Novi KBM opravili pregled na področju pranja denarja in financiranja terorizma. Ugotovitev in odzivnosti banke med pregledom pa ne morejo komentirati, saj so podatki in informacije, ki jih Banka Slovenije pridobi ali izdela pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne narave. Pojasnili so še, da Banka Slovenije po opravljenem pregledu v skladu z zakonodajo o svojih ugotovitvah ter izdanih ukrepih obvešča urad za preprečevanje pranja denarja.

Italijanske stranke, ki so jih pri centru Irpi povprašali o sumljivih poslih, te sicer zanikajo. “Pojasnjujejo, da so se za odprtje računa v Sloveniji odločili, ker je da je to ugodno in le korak od meje, a po mnenju inšpektorjev slovenske centralne banke naj bi obstajal pravi pravcati vzorec, ki so ga poimenovali “italijanska tipologija,” piše časnik.

Denar naj bi se na računih Nove KBM znašel le za kratek čas, nato pa so ga dvignili v gotovini ali pa prenesli na druge račune podjetij, za to priložnost odprtih v Sloveniji, katerih edina vloga je bila skrivanje denarja pred italijansko davkarijo in policijo, še pojasnjuje Il Sole. Podjetja so tako odpirali v bližini meje, denimo v Sežani in Šempetru pri Gorici.

Kot dodaja, je banka letu 2014 sicer dobila interno pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja Vesno Rožanc, ki je pripravila jasno poročilo in ga predala vodstvu banke. V njem naj bi analizirala nit sumljivih bančnih operacij med oktobrom in marcem 2014 ter predlagala smernice za delovanje v skladu z zakonodajo.

“A namesto da bi sledilo njenim nasvetom, jo je vodstvo – takrat je banko vodil Aleš Hauc – odstavilo s položaja in za zadevo zadolžilo vodjo internega oddelka za varnost, nekdanjega agenta Sove Primoža Britovška. Ta je dosegel, da so Rožančevo odpustili, in pokopal njeno poročilo. Interese tujih strank je bilo treba zaščititi brez ‘če’ in ‘toda’,” dodaja časnik.

Resnico naj bi razkrili šele inšpektorji Banke Slovenije, ki so po sumljivem zaprtju pisarne Rožančeve preiskali Novo KBM in odkrili tudi njeno poročilo. Britovšek naj bi jim pozneje priznal, da ga je skril, ker naj bi bilo preveč kompromitirajoče.

Pri podrobnejši preiskavi so nato ugotovili, da je vodstvo banke leta 2013 sklenilo, da od strank ne bodo zahtevali potrdil o izvoru denarja, češ da bi to “škodilo komercialni dejavnosti”. Seveda so se izognili tudi kakršnemukoli obveščanju vladnega urada za preprečevanje pranja denarja, dodaja Il Sole.

V vzorcu računov stotih strank, od tega 71 fizičnih in 29 pravnih, ki so jih inšpektorji preverili, je bilo tudi 29 italijanskih. Številni imetniki teh računov so med januarjem in novembrom 2014 dvigovali zajetne vsote gotovine. Skupni znesek dvigov je dosegel 2,8 milijona evrov, banka pa je to dopustila brez vsakršnega nadzora, opozarja časnik.

Poimensko navaja tudi nekatere od spornih italijanskih strank, med njimi videmskega politika iz vrst Severne lige ter podjetnike iz Kalabrije, Benetk in Vicenze. Med njimi so tudi taki, ki so italijanskim davčnim organom že znani zaradi poneverb. Enega od njih, Luigija Cecchija, tožilstvo v Vicenzi tako preiskuje zaradi domnevne poneverbe v višini več kot milijarde evrov. Od lanskega oktobra je v priporu zaradi utaje davkov prek t.i. davčnega vrtiljaka. Pri Novi KBM je Cecchi v opazovanem obdobju dvignil skoraj pol milijona evrov gotovine.

Na zahtevo Banke Slovenije bi morala Nova KBM do 31. decembra 2015 odpraviti nepravilnosti in prijaviti vse morebitne pojave v slogu italijanske tipologije, navaja časnik. “A omenjeni datum mine brez revolucij, zato centralna banka odredi novo inšpekcijo, v kateri se znajde 107 tveganih strank in odkrije nove nepravilnosti”.

Novo KBM je aprila lani kupil ameriški sklad Apollo, kljub temu pa se, kot kaže, v banki ni spremenilo nič, dodaja časnik. Tako je na primer Britovšek še vedno na položaju. “Konec koncev je vestno ščitil interese številnih tujih strank, ki so v teh letih obogatile banko,” cinično sklene Il Sole 24 ore.

 

Nekdanji prvi mož Nove KBM Matjaž Kovačič je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah govoril podobno kot marca 2014 pred prvo bančno komisijo. Bolj, kot delovanje bank pred sanacijo, so zanj sporni višina dokapitalizacij konec leta 2013 in prenosi t.i. slabih terjatev na DUTB.

Kovačič je upravo Nove KBM, ki je po sanaciji konec leta 2013 prešla v zasebne roke, ko jo je kupil sklad Apollo, vodil od maja 2005 do konca decembra 2011. Ocenil je, da je bil pred sanacijo bank sistemski pristop absolutno napačen. “Ni bil potreben, vsaj ne v taki višini, saj so bile na koncu so kapitalske ustreznosti daleč višje od zahtevanih. To je bilo popolnoma nepotrebno zapravljanje državnega denarja,” je menil.

Glede vloge v Novi KBM je kot predsednik uprave prevzel objektivno odgovornost, ne more pa, kot je ponovil podobno kot v zaslišanju pred prvo bančno komisijo, prevzeti odgovornosti za druge. “Počutim se odgovornega v pogledu, v katerem sem lahko suvereno sprejemal odločitve. Subjektivno pa se ne počutim odgovornega, saj če bi denimo upoštevali predloge uprave banke, ki smo jih pošiljali lastniku, tega danes ne bi bilo,” je dejal.

Glede načrtovane dokapitalizacije 2011, ki se ni zgodila, projekta Stožice in primera Mercator je povedal skorajda povsem isto kot na pričanju marca 2014. Na vprašanja glede domnevno spornih poslih Nove KBM, kot je nakup zemljišč na Hrvaškem, ni odgovarjal, ker o tem, kot je povedal, teče predkazenski postopek.

Po njegovi oceni so bili v banki v času njegovega vodenja oblikovani ustrezni nadzorni mehanizmi, zavarovanja so bila ustrezna. Obžaloval pa je, da si niso predstavljali, da v krizi država ne bo podprla gradbeništva in da je takrat propadla skoraj polovica tega sektorja. “Naša krivda je, da smo napačno ocenili ta vidik,” je opisal.

Nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc je na današnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o bankah govoril podobno kot januarja 2014 pred prvo bančno komisijo. Glede razkritja, da naj bi italijanski državljani prali denar prek banke, pa je dejal, da je bilo stanje na tem področju resda slabo, a da niso ničesar prikrivali.

Hauc je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015. V tem času naj bi italijanski državljani banko uporabljali za pranje denarja iz nezakonitih poslov ter izogibanje italijanski davkariji in policiji, piše italijanski poslovni časnik Il Sole 24 ore.

“Tega nisem prebral. Dopuščam možnost, da so te osebe delale prek transakcijskih računov v banki v Novi Gorici,” je, ko ga je o tem vprašal Jernej Vrtovec (NSi), dejal Hauc. Je pa poudaril, da je bilo stanje na tem področju, ko je prišel v Novo KBM, slabo. “Da pa smo kaj prikrivali, odločno zanikam,” je dejal.

Kot je dodal, so zahtevali od pristojnih, to je od pooblaščenke za preprečevanje pranja denarja Vesne Rožanc v banki, da o tem poroča: “Na poročilu o stanju smo čakali pol leta, čeprav bi ga morali dobiti v treh mesecih. Nato smo to službo oblikovali na novo in zaposlili novo osebo. A v tem času sem jaz že odštel iz banke.”

Nad novico, da se italijanski časopis sklicuje na zaupno poročilo inšpektorjev Banke Slovenije o celovitem pregledu Nove KBM konec leta 2014, je bil začuden. O tem ga je pred tedni spraševal novinar Mladine, čudi pa ga, da krožijo po medijih te anonimke in da “zaupna poročila sploh lahko pridejo iz centralne banke”.

Jeseni 2014 so dobili poročilo Banke Slovenije, ki je v banki opravila nadzor nad tem področjem. To je razkrilo določene nepravilnosti. “Področje smo urejali, sistem ni bil v redu,” je dejal in dodal, da kot je seznanjen, so to v banki celovito uredili šele v tem času.

Hauc je sicer danes enako kot na pričanju januarja 2014 menil, da je večina vzrokov za slabe kredite izhajala iz krize, nekaj pa tudi zaradi pomanjkanja skrbnosti pri odobravanju kreditov. Je pa priznal, da je “banko podedoval v izredno slabem stanju. Treba je bilo izvesti čiščenje portfelja”.

Znova je povedal, da so ob tem uvedli foreznično revizijo, da bi ta pokazala, kateri krediti so postali slabi zaradi krize in kateri zaradi slabega upravljanja. Nato so najeli tri odvetniške hiše, da bi jim svetovale, katere primere naj in nato tudi so postavili pred sodišče.

Povedal je, da so ob čiščenju portfelja med drugim spremenili navodila za zavarovanje naložb, ki se prej niso spremenila od časa pred konjunkturo, niti v krizi. “Za to je kriv pomanjkljiv sistem notranjih kontrol. Za to pa nosi odgovornost uprava,” je dejal.

Na splošno je komentiral nekatere konkretne primere, kot so projekt Zadar, Credy in Adria banka, Pom Holding, pa tudi prakse s tihim in vezanim kreditiranjem. Več o tem in o posameznih komitentih zaradi bančne tajnosti ni želel javno govoriti in je dejal, da članom komisije lahko pove vse, a na za javnost zaprti seji.

Kovačič je upravo Nove KBM, ki je po sanaciji konec leta 2013 prešla v zasebne roke, ko jo je kupil sklad Apollo, vodil od maja 2005 do konca decembra 2011. Hauc pa je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015. Oba sta na to temo že pričala, a pred prvo bančno komisijo DZ.

Hauc je januarja 2014 menil, da je večina vzrokov za slabe kredite izhajala iz krize, pa tudi zaradi pomanjkanja skrbnosti pri odobravanju kreditov. “Nobena banka v konjunkturi verjetno ni pripravljena na poslovanje v krizi,” je dejal in dodal, da do največ slabih kreditov pride ravno v času konjunkture, ko potrebna skrbnost popusti.

Kovačič pa je v pričanju marca 2014 kot predsednik uprave prevzel objektivno odgovornost, ne pa odgovornosti za druge. Ob tem je ocenil, naj komisija za stanje v bančnem sistemu ne išče le krivcev ob sanaciji bank, temveč v prenosih slabih terjatev na DUTB. Vrednost prenosov je nesmiselna in potvarja dejansko stanje, je menil. (sta/ured)

Il Sole 24 ore: italijanski državljani prali denar v Novi KBM!