RTV Slovenija kot propagandistka vladnih stališč, zadnji primer – referendum o 2. tiru

Piše: Aleš Ernecl, filozof in urednik

Med tednom sta se dve pomembni slovenski medijski hiši, ki se »furata« na brand »objektivnih medijskih hiš«, »trudili« podkrepiti mnenje mnogih. Da ne samo, da nista objektivni, ampak da sta zelo očitno v službi levičarske ideologije, najverjetneje pa tudi v službi (vedno znova) levičarskih vlad.

Večer že leta prireja »tekmovanje«, ki se mu reče Bobu bob in to tekmovanje pravzaprav nikdar ni skrivalo, da je v bistvu tekmovanje v signaliziranju »družbenih vrlin«, da gre za tekmovanje v tem, kdo bo napaberkoval kaj bolj osladnega na temo »družbene pravičnosti«, teme, ki je od nekdaj »tema dneva« – levičarskih ideologov.

Tokrat me je v oči zbodla izjava Aljoše Harlamova, ki jo je gotovo že zdaj mogoče napovedati kot eno največjih favoritinj za »končni naslov«. Zapisal je nekaj v smislu, da so isti mediji, ki so še pred kratkim svarili pred temnopoltimi moškimi, zdaj navdušeni nad Randolphom do te mere, da ga »nazivajo Tonček«.

Ideja v ozadju je seveda precej prozorna, čeprav očitni slamnati mož zoper desnico: ko so desničarski mediji svarili pred priseljenci v časih »največje migrantske krize«, so to počeli zato, ker so rasisti. Saj veste, saj to vsi vemo, desničarji so pač rasisti. In rasisti si bodo kot sužnja prisvojili temnopoltega priseljenca – če jim koristi. Kot si zdaj prisvajajo Randolpha.

Seveda Aljoša Harlamov ne verjame, da je desnica svarila pred priseljenci za časa migrantske krize, ker 1. So bili del gromozanskega vala priseljevanja, za katerega se še zdaj ne v natančno, kdo je bil begunec in kdo ekonomski migrant in 2. Ker so korelirani s kulturo, ki so ji v večji ali manjši meri inherentne karakteristike, ki trčijo tudi ob »najblažje standarde priseljenskih politik«. In ja, države si, povsem smotrno, jemljejo pravico do priseljenske politike in priseljenska politika ni nič druga kot to, da »mi izbiramo, kdo nam ustreza, ne obratno«. In z Randolphom smo odlično izbrali. Plus zanj, plus za nas. Vsi zadovoljni.

A ne, on je s svojim Bobom okrcal nestrpne izkoriščevalce, on je s svojim Bobom bralcem povedal, da je 1. Na strani izkoriščanih, to so temnopolti iskalci azila, begunci ali priseljenci (s čimer je pokazal, da je dober človek) in 2. Da je ob tem še lucidno humoren, da s humorjem nastavlja ogledalo nestrpnežem (s čimer je vsem še pokazal, da je izjemno inteligenten, ker, saj veste – to, da nestrpnežem s humorjem nastavljaš ogledalo, je znak izjemne inteligence). Lep primer signaliziranja vrednot, lep primer vrhunsko osladnega »ocvirka« na temo »družbene pravičnosti«. Tako se hranijo duše »levičarskih kristjanov«.

RTV Slovenija je na temo aktualnega referenduma kot vedno priredila soočenja, ki jih je izpeljala kot propagando stališču, ki ga zastopa vlada – ob čemer je zavrtela propagandni spot vlade, da zadevo ob naraščanju predrznosti t.i. javne televizije naredi še manj subtilno. Ne trudi se več biti niti subtilna, ko se poda v službo »objektivnega medija«, ki »po naključju«, ker so to pač dejstva, stališča vlade predstavlja kot najbolj razumna.

Nazadnje smo tovrstnim »subtilnim rabotam« bili priča pri soočenjih o Družinskem zakoniku. Njihova zgodba je seveda sledeča: kot zastopnike stališč povabimo tiste, ki se sami prijavijo. In seveda se, kakšno naključje, kot zastopniki stališč desnice ali vsaj zastopniki stališč, nasprotnih vladinim (hej, stališča vlade pa so v Sloveniji skoraj vedno stališča levice), čast izjemam, prijavijo »vsi vaški posebneži, klovni«, z vsemi mogočimi psihiatričnimi in drugačnimi težavami, za katere se zdi, da niso sposobni sestaviti in predstaviti niti povprečnega argumenta v podporo stališču, ki ga zastopajo – ali pa vladi grozijo, da »jim bo sodilo ljudstvo«.

Dejal bi, da so dejanja omenjenega medija preveč prozorna, da bi jim inteligentni ljudje nasedli, a kaj, ko sem kmalu po oddaji na družbenih omrežjih bral komentarje inteligentnih ljudi, kako so zdaj na strani ZA – ko so videli, kdo je PROTI. Saj ne vem, kaj je bolj zaskrbljujoče…