Grims: o pranju milijarde USD v NLB so bili obveščeni takratni predsednik države, vlade in ministra za finance in notranje zadeve!

Parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je danes potrdila poročilo glede sumov pranja denarja v primeru Farrokh in NLB v letih 2008-2011. Poročilo in ugotovitve, ki po besedah predsednika komisije Branka Grimsa kažejo na zavlačevanje pristojnih služb, bodo poslali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in tožilstvu.

Komisija je pod drobnogled vzela nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Iranski državljan naj bi namreč pred leti v NLB pred odprl račune, na katere so prihajala nakazila iz iranske banke.

“Ugotovljenih je bilo predvsem veliko zavlačevanj pristojnih služb in neustreznega ravnanja. Ali gre za kazniva dejanja ali ne, pa bodo odločale ustrezne službe,” je v izjavi medijem danes v Ljubljani dejal Grims, ki pričakuje, da se bodo pristojni osredotočili tako na odgovornost posameznikov kot tudi organizacij.

Indici po njegovih besedah kažejo, da je šlo za vnaprej dogovorjeno pranje denarja v višini milijarde dolarjev v NLB, s tem pa naj bi bil seznanjen tudi takratni politični vrh. Vedeli naj bi tudi, da gre za banko, ki je uvrščena na črno listo EU in državo, ki je pod embargom zaradi suma proliferacije in financiranja terorizma.

Grims je izpostavil, da so bili o tej zadevi v preteklosti obveščeni tako takratni predsednik države, vlade, ministri za finance, notranje zadeve in nekateri drugi, vendar pa DZ o tem ni bil obveščen, kar po njegovih besedah “bode v oči”. “Vedno je bilo normalno, da so obveščen vsi trije vrhovi politike, poleg predsednika države in vlade tudi parlamenta,” je izpostavil.

Podatki o tej sporni zadevi so se, kot meni Grims, “ustavljali” najprej na uradu za preprečevanje pranja denarja in nato še na Komisiji za preprečevanje korupcije. Prav ravnanje protikorupcijske komisije po mnenju parlamentarne komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih ni bilo ustrezno, saj ni bil spoštovan že prej sklenjeni protokol o predaji informacij in sodelovanju.

Grims je ocenil, da so v tem primeru odpovedali nadzorni organi, zato je treba ugotoviti, kdo je za to odgovoren. To bo, kot je dejal, naloga nove, za to ustanovljene parlamentarne preiskovalne komisije. “Mi smo s tem svoje delo na tem področju uspešno zaključili,” je ocenil.

Če bo upoštevan poseben sklep, ki so ga sprejeli na današnji seji, bo poročilo obravnavano že na septembrski seji DZ, verjetno hkrati z delnim poročilom, ki ga pripravlja komisija. Vsi sklepi so bili, kot je poudaril Grims, sprejeti soglasno in bodo tudi javni.

Grims je v imenu komisije še izrazil pričakovanje, da bosta policija in tožilstvo storila vse, da ugotovita, koliko je bilo v tem primeru dejanskih kršitev zakona, in ukrepata proti vsem, ki so kakorkoli kršili zakon. “Da zadeva dobi tudi sodni epilog,” je dejal Grims. Pričakuje tudi, da bosta policija in tožilstvo poslance o poteku preiskave sproti in ugotovitvah sproti in ustrezno obveščali.

Podrobno: Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb mag. Branko Grims je po seji komisije povedal, da je komisija soglasno sprejela Posebno poročilo KNOVS v zadevi Proliferacija, pranje denarja in financiranje terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB. Izrazil je pričakovanje, da bo dokument uvrščen že na septembrsko sejo Državnega zbora RS, verjetno hkrati z delnim poročilom, ki ga pripravlja preiskovalna komisija o zlorabah v bančnem sistemu.

»Vsi sklepi in vse ugotovitve so bili sprejeti soglasno in bodo javni. Javen bo tudi sklep, kjer predlagamo, da se Državni zbor s temi dogajanji seznani in podpre poročilo, poleg tega smo sprejeli še dodaten poseben sklep, da na današnji seji KNOVS sprejeto poročilo pošljemo tako NPU kot tudi tožilstvu in da izrazimo pričakovanje, da se stori vse za ugotovitev tega, koliko je bilo v primeru NLB dejanskih kršitev zakona, in da se ukrepa proti vsem, ki so kakorkoli kršili zakon v tej zadevi ter da dobimo tudi sodni epilog,« je povzel mag. Grims in izrazil pričakovanje, da bodo komisijo organi sproti in ustrezno obveščali o ugotovitvah in poteku preiskave.

Mag. Grims je še dejal, da KNOVS ugotavlja, da je bilo v primeru suma pranja denarja preko NLB ugotovljenih veliko zavlačevanj pristojnih služb in neustreznega ravnanja. »Ali gre za kazniva dejanja ali ne, bodo odločale ustrezne službe. Izrazili smo posebno pričakovanje, da se v vseh primerih ukrepa skladno z veljavno zakonodajo, in sicer v vseh primerih nezakonitega delovanja institucij, organov in odgovornih posameznikov,« je dejal.

Nadalje je kot pomembno izpostavil, da je po tem, ko je SOVA že obvestila o dogajanju takratnega predsednika države, vlade, ministra za finance, ministrico za notranje zadeve, ob tem bila izpuščena ta ista informacija Državnemu zboru. »Prvo obvestilo, ki je bilo izredno splošno in napisano v enem stavku, je bilo pol leta kasneje, spomladi naslednje leto, ko je KNOVS dobila redno letno poročilo, v katerem je bilo omenjeno z enim stavkom, da naj bi se v NLB nekaj dogajalo, nič pa o tem, za kakšno vsoto in kaj konkretno je šlo,« je povedal mag. Grims. Po njegovih besedah to dejstvo bode v oči, saj kolikor pozna dosedanji protokol, je bilo vedno normalno, da so obveščeni vsi trije vrhovi politike, torej predsednik republike, predsednik vlade in predsednik državnega zbora. »V tem primeru pa ni bilo tako, in to je edini tovrstni primer, s katerim smo se doslej srečali. Odgovornost izvršilnega in reprezentativnega dela je v tem primeru tako toliko večja, ker so bili seznanjeni tako z višino sredstev – očitno je šlo za vnaprej dogovorjeno pranje denarja v višini ene milijarde dolarjev – kot tudi s tem, v kateri banki se je to dogajalo, od kod je prišel denar in da gre za utemeljen sum proliferacije in financiranje terorizma,« je povedal mag. Grims. Ob tem je še dodal, da so se podatki in opozorila, tudi tista interna iz banke, kot je sedaj znano, ustavila najprej na Uradu za preprečevanje pranja denarja, obenem pa tudi ravnanje KPK in Policije ni bilo ustrezno.

»Zaradi vseh teh razlogov bi težko verjeli, da gre za naključje, očitno je, da so odpovedali nadzorni sistemi države, da organi niso ustrezno opravili svoje naloge in sedaj gre za to, da ustrezne službe ugotovijo, kdo je za to odgovoren, za kakšno odgovornost gre in da se ugotovi, kakšna je politična odgovornost posameznikov,« je povzel mag. Grims današnje ugotovitve s seje. Dodal je še, da je KNOVS s tem, ko predaja poročilo NPU IN GDT, svoje delo uspešno zaključila, zavezal pa se je, da bodo še naprej nadzorovali, kako bo preiskava organov o tem potekala.

V nadaljevanju objavljamo ugotovitve KNOVS, ki izhajajo iz Posebnega poročila KNOVS v zadevi Proliferacija, pranje denarja in financiranje terorizma – primer Farrokhzadeh in NLB.

1. KNOVS ocenjuje, da bi v konkretni zadevi UPPD moral, na podlagi celotne dokumentacije, ki je kazala na utemeljen sum pranja denarja, financiranje terorizma in financiranje proliferacijskih sredstev, posredovati poročilo organom odkrivanja in pregona. UPPD je v odgovoru KPK 20. 6. 2011 zapisal, da v navedeni zadevi niso ugotovili razlogov za sum storitve korupcijskih kaznivih dejanj delavcev banke, so pa ugotovili razloge za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja in o tem obvestili organe odkrivanja. Navedeno obvestilo je UPPD posredoval Policiji 19. 11. 2010. Policija kot organ odkrivanja pa je že 25. 11. 2010 zaključila, da ni podanih razlogov za sum kaznivega dejanja pranja denarja. Na podlagi obvestila SOVE so nato ocenili, da gre za financiranje terorizma in proliferacijsko dejavnost. Glede na izvor denarja pa naj bi obstajal sum, da izvira tudi od iranske vlade.

2. KNOVS meni, da obstaja verjetnost, da operativci, ki so se na Policiji ukvarjali s predmetno zadevo, niso imeli vseh podatkov oz. vsi podatki niso prišli do njih. Komisija je ugotovila, da UKP/SOK ni imel podatkov, ki jih je UPPD pripravil na CD in jih istočasno posredoval Policiji in SOVI. Prav tako ni razvidno, da so bili operativci seznanjeni s posebno obveščevalno informacijo in CD prilogo, ki jo je SOVA posredovala ministrici za notranje zadeve in generalnemu direktorju Policije. Pred tem je SOVA 3. 11. 2010 posredovala generalnemu direktorju Policije informacijo, ki je kazala na sum financiranja proliferacijskih sredstev v Franciji preko računa NLB. V informaciji je bil naveden bančni račun z IBAN številko in naslovom banke (NLB, Trg republike 2, Ljubljana, Slovenija). Policija je od 24. 11. 2010 razpolagala najmanj z dvema kompletoma obsežnih informacij v zadevi NLB, pa ni uspela izpeljati niti enega predkazenskega postopka. Na drugi strani pa UPPD dolgo ni razkril vseh podatkov UKP/SOK, kot npr. za katero domačo banko gre (NLB) in za katero tujo banko (EDBI), kar je bilo na nek način zaviranje oz. zavlačevanje preiskave.

3. KNOVS na podlagi dokumentacije ugotavlja, da je bila SOVA odzivna in kooperativna, ko jo je UPPD dne 12. 8. 2010 zaprosil za sodelovanje. Z mednarodnim sodelovanjem je agencija pridobila veliko podatkov, zlasti za podjetje Farrokh Ltd, ki naj bi preko računa pri NLB sodelovalo pri financiranju proliferacijskih poslov vse od decembra 2009 dalje (za nakup podjetja, ki se je ukvarjalo s prodajo elektronskih komponent in opreme, za podjetje, ki se je ukvarjalo z izvozom prekurzorjev za bojne strupe, ki so blago za dvojno rabo, posredno financiranje določenega iranskega proliferacijskega podjetja za nakup bakrenih zlitin ter številni sumi, da je v mnogih primerih šlo za stike s proliferacijsko sumljivimi subjekti).

4. KNOVS je ugotovila, da je bil UPPD že 26. marca 2010 s strani francoske obveščevalne enote seznanjen s sumom, da so transakcije podjetja Farrokh Ltd. preko NLB povezane s proliferacijskimi posli, pa UPPD z navedenim podatkom ni seznanil SOVE, ampak je od francoske službe 7. 4. 2010 terjal dodatna pojasnila, zakaj se zanimajo za osebo Farrokhzadeha in družbo Farrokh Ltd. Francoski urad je nato 11. 6. 2010 v dopolnjenem predlogu podal razloge za sum pranja denarja preko družbe Farrokh Ltd.

5. KNOVS je ugotovila, da je UPPD začel preiskavo sumljivih transakcij preko NLB po prejeti prijavi francoskega urada in sicer je 22. 7. 2010 začel pri NLB s poizvedbo o poslovanju družbe Farrokh in lastnika Farrokhzadeha. Banka NLB je UPPD-ju odgovorila 30. 7. 2010 in v odgovoru se je izkazalo, da je bilo preko odprtih računov opravljenega že zelo veliko prometa. In kljub temu UPPD v nadaljevanju, ko je zaprosil za sodelovanje Policijo in SOVO, ni razkril, za katero slovensko banko gre vse do 19. 11. 2010. Kljub temu, da so posamezna nakazila družbe Farrokh Ltd. preko NLB v Francijo šla tudi za namene KD goljufije, soudeležbe pri goljufiji in pranje premoženja, pridobljenega z goljufijo, za katero je po francoski zakonodaji zagrožena kazen 5 let zapora. Na nek način se je tudi v tem primeru podaljševalo preiskavo, ker ni bilo popolnih podatkov.

6. KNOVS je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji (NPU). Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača (BS). Poleg tega pa naznanilo kaznivega dejanja niso posredovati Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen Sporazum med KPK in MNZ ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, da ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je na to za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim Sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij.

7. KNOVS je ugotovila, da se v predmetni zadevi sploh ni odzivalo Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer je Stalna koordinacijska skupina za omejevalne ukrepe pristojna za spremljanje Islamske države Iran ter poslovanje njenih državljanov in družb. SOVA je 24. 11. 2010 s posebno obveščevalno informacijo in CD prilogo obvestila tudi takratnega ministra Samuela Žbogarja. Poleg tega je bilo ministrstvo obveščeno tudi s strani UPPD in Policije, pa niso odreagirali oz. sodelovali. To je še posebej problematično zato, ker iz podatkov preiskave sledi sum, da se je preko družbe Farrokh Ltd. pral tudi denar iranske vlade.

8. KNOVS je ugotovila, da vodstvo SOVE s posebno obveščevalno informacijo 24. 11. 2010 ni seznanilo nobenega od predstavnikov zakonodaje oblasti (predsednika Državnega zbora). Prav tako z informacijo ni bila seznanjena takratna KNOVS, kot neposredno nadrejena institucija za nadzor celotne dejavnosti, ki jo agencija izvaja. KNOVS je bila o navedeni zadevi obveščena naknadno v obdobnem poročilu z dne 11. 5. 2011, pod poglavjem Proliferacija, zelo na kratko in na splošno.

9. SOVA je 25. 11. 2010 z navedeno posebno obveščevalno informacijo obvestila 21 partnerskih služb. Z navedenimi podatki pa ni seznanila ameriško in izraelsko službo z obrazložitvijo, da navedeni državi in državljani niso zajeti v nakazil iz NLB, kar seveda ne drži, saj je bilo na ameriške račune iz NLB nakazanih več transakcij. Med njimi tudi na Bank of New York Mellon. Vodstvo SOVE se je 9. 2. 2011 odločilo in je zaprosilo za sodelovanje in izmenjavo podatkov tudi ameriški in izraelski službi. Ni pa ameriške in izraelske službe informirala s celotno informacijo, vključno z vsemi konkretnimi podatki o spornih transakcijah preko NLB, nakazanih na naslove v ti dve državi. Ravnanje SOVE je bilo do navedenih dveh služb drugačno, kot do ostalih v zadevi Farrokhzadeh – NLB.

10. Podoben primer je KNOVS odkrila pri Policiji. UKP/SOK sploh ni zaprosil Interpol ZR Nemčije za sodelovanje oz. podatke o transakcijah družbe Farrokh Ltd. in ostalih, ki so finančna sredstva nakazala preko NLB na račune fizičnih in pravnih oseb v ZRN. Čeprav je iz podatkov UPPD in SOVE razvidno, da je bila ZRN prva na seznamu po prejemu nakazil iz NLB. (sta/ured)