Po smrti Heather Heyer v ZDA se še stopnjuje odstranjevanje spomenikov konfederaciji
Ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta zapustila še dva direktorja velikih korporacij, podpora v dnevni anketi Gallupa mu je padla na 34 odstotkov, kar je najmanj doslej, vrstijo pa se pozivi, naj se znebi političnega stratega Steva Bannona. Američani se medtem pospešeno odločajo za odstranjevanje spomenikov konfederaciji.
Trump je po sobotni smrti protestnice na zborovanju rasistov v Charlottesvillu v Virginiji razdelil odgovornost za nasilje na obe strani in šele v ponedeljek je izrecno obsodil rasizem, ko je postalo jasno, da nima druge izbire, ker so bile vse druge teme v ozadju.
Zaradi oklevanja je njegov Svet za predelovalno industrijo Bele hiše zapustil direktor Mercka Kenneth Fraiser, ki ga je Trump nemudoma napadel na Twitterju. Trumpovim kritikom je prav tako nemudoma padla v oči razlika med oklevanjem z obsodbo rasizma in hitrim napadom na temnopoltega direktorja. Za Fraiserjem sta pomahala v slovo še šefa Intela Brian Krzanich in proizvajalca športnih oblačil Under Armour Kevin Plank, ki ju Trump ni napadel.
Napadel je medije. “Dal dodatne izjave o Charlottesvillu in spet ugotovil, da lažni mediji ne bodo nikoli zadovoljni (…) res slabi ljudje,” je tvitnil Trump, ki je doživel nove proteste doma v New Yorku, kamor se je vrnil z dopusta v New Jerseyju. Danes je skušal na Twitterju opozoriti na to, da je bilo konec tedna v Chicagu v nasilju uličnih tolp pobitih devet ljudi, pa se nihče ne razburja.
Ta tvit in še eden, ki je opozoril na zgodbo, da Trump razmišlja o pomilostitvi šerifa iz Arizone Joa Arpaia, je pri Trumpovih kritikih utrdil prepričanje, da predsedniku ni pomoči. Tvit o Chicagu namreč namiguje, da se pobijajo črnci, šerif Arpaio pa je junak nasprotnikov nezakonitega priseljevanja, ker je na svojem terenu preverjal dokumente vseh, ki so dajali videz Latinoameričana.
Trumpovi kritiki in zavezniki za težave krivijo političnega stratega Bele hiše Steva Bannona. Ideolog skrajne desnice iz medija Breitbart je v nemilosti skupaj z še dvema podobnima – Stephenom Millerjem in Sebastianom Gorko. Kongresniki zahtevajo, naj jih odpusti, razvpiti Anthony Scaramucci, ki je bil na položaju komunikacijskega direktorja Bele hiše le teden dni, Bannona še naprej napada po medijih, svetovalec za nacionalno varnost general Herbert McMaster pa je javno povedal, da z Bannonom ne more sodelovati.
Bannon je “v kotu” že teden dni, kljub temu pa se je Trump posvetoval z njim glede odziva na Charlottesville, zaradi česar je nastalo, kar je. Bannon naj bi mu povedal, da si ne more privoščiti obsodbe skrajnih desničarjev, ker bo ostal brez pomembne in motivirane baze, ki jo potrebuje za politično preživetje. Scaramucci trdi nasprotno, in sicer, da se mora Trump premakniti v zmernejšo sredino, če želi karkoli doseči v kongresu, na primer davčno reformo.
Ameriški analitiki menijo, da Trump morda ni rasist, ampak si ne upa odpustiti Bannona, ker mu lahko dela hude težave v smislu reka predsednika Lyndona Johnsona, da je določene ljudi bolje imeti v šotoru, da urinirajo ven, kot pa zunaj šotora, da urinirajo vanj. Bannonovi somišljeniki že vodijo načrtno kampanjo proti McMasterju, ki je iz Sveta za nacionalno varnost pometal vse njegove ideologe.
Bannon je na tankem ledu tudi z novim šefom kabineta Bele hiše generalom Johnom Kellyjem, ki je Trumpu jasno povedal, da ne bo prenašal njegovih mahinacij. Bannona se želi znebiti tudi predsednikov zet Jared Kushner, v imenu katerega ga napada Scaramucci.
Trumpovo oklevanje z obsodbo rasizma je dalo poguma desničarskim organizacijam, ki v ZDA napovedujejo še več podobnih shodov, kot je bil v Charlottesvillu. Vendar se dogaja nekaj drugega. Po ZDA so namreč začeli spontano in organizirano odstranjevati spomenike konfederaciji, ki so za večino simbol sužnjelastništva in grozot, desničarji pa jih zagovarjajo kot ohranjevanje zgodovinske dediščine.
Takih spomenikov je po ZDA skoraj 1000. Nekaj jih je celo v 24 državah nekdanjega severa in celo v 21 državah, ki jih v času državljanske vojne med severom in jugom še ni bilo. Postavljati so jih začeli šele v začetku 20. stoletja, ko je bilo vstajenje bele rase na poraženem jugu ZDA v največjem razcvetu.
Spomenik generalu konfederacije Robertu Leeju v Charlottesvillu je nekaj časa varen, ker je sodišče blokiralo odstranitev, drugje po ZDA pa prihaja do premikov podobno kot leta 2015 po pokolu temnopoltih v cerkvi v Južni Karolini, ko so po pol stoletja prepirov z ozemlja državnega kongresa le odstranili zastavo konfederacije.
V ponedeljek so v Durhamu v Severni Karolini protestniki podrli kip, v Atlanti so ga premazali z rdečo barvo, organizacija Hčere konfederacije, ki je odgovorna za postavitev številnih spomenikov po ZDA, je v ponedeljek sama odstranila kip vojaku konfederacije v Gainsvillu na Floridi, županja Baltimora napoveduje odstranitev vseh takih spomenikov v svojem mestu, podobno tudi župan Lexingtona v Kentuckyju in drugi.
Rasisti so se letos postavili v bran spomenikom konfederacije v New Orleansu in St. Louisu, vendar so jih odstranili z javnih mest. Nasprotovanje tovrstnih spomenikom je s smrtjo 32-letne Heather Heyer v Charlottesvillu dobilo močan zagon. (sta/ured)
