Ivo Sanader v svojih knjižnih spominih “Doba politike” Janeza Janšo postavil ob bok največjih evropskih politikov! Kučana pa ni niti omenil.

“Ne vračam se v politiko, bom pa o politiki pisal,” je dejal bivši hrvaški premier Ivo Sanader, ko je julija predstavil svojo prvo knjigo iz trilogije Doba politike. Prva knjiga, ki jo je izdal Večernji list, nosi podnaslov “detuđmanizacija”. Na promociji najbolj pričakovane politične knjige desetletja, ki se je zgodila prejšnji mesec, je bilo opaziti številne hrvaške politike, med katerimi je bili tudi doajen hrvaške politike Vladimir Šeks.

“Ta knjiga je glas proti kultiviranosti neznanja in argumenti se morajo končno soočiti.  Seveda je meni pomembno, da se rehabilitiram in da se končajo (sodni) procesi, v katerih ni nikakršnih dokazov proti meni, hkrati pa izkoristim priložnost, da povem, kaj se je dogajalo med leti 2000 in 2009,” je uvodoma povedal Sanader. “Politika je morda res na slabem glasu, a to je neupravičeno. Politika namreč mora služiti našemu narodu. Želel sem na drugačen način napisati knjigo o politiki, saj so nekatere teme še danes aktualne,” je razložil Sanader. Bivši hrvaški premier se tako v prvem delu knjige dotika t.i. procesa detuđmanizacije (ta proces Sanader označuje s pozitivno konotacijo kot nadgradnjo politike Franja Tuđmana), s katerim se je kot tedanji predsednik HDZ tudi aktivno ukvarjal. Čez štiri zelo pomembne procese; poleg že omenjene detuđmanizacije, sodelovanje s haaškim sodiščem, odnos do nacionalnih manjšin, ukvarjanje z ZERP-om (zaščiteni ekološko-ribolovni pas) in reformo HDZ-a, Sanader v prvorazrednem političnem eseju razkriva politiko in njene akterje, pri katerih ne “špara” niti levih niti desnih politikov.

Glavni urednik Večernjeg lista Dražen Klarić je Sanaderja označil kot političnega reformatorja. Kot primer je vzel Sanadarjevo izjavo ”Hristos se rodi”, s katero je simbolično končal Domovinsko vojno in dodal, da je Sanader v več kot 6 letih, ko je bil hrvaški premier, povlekel nekatere dobre reformatorske poteze. Urednik priloge Obzor Večernjeg lista Goran Gerovac pa je dodal, da še ne ve, na kak način si bomo Sanaderja zapomnili kot premierja, a da je z malimi gestami, ki so imele velik odmev v javnosti, pokazal, da je pomembno zaustaviti radikalizem, ki se v zadnjih dveh letih vrača na Hrvaško, kakor tudi v Evropo.

Sanader pa se je v prvi knjigi trilogije “Doba politike” dotaknil tudi nekaterih slovenskih politikov. Vodjo slovenske opozicije Janeza Janšo denimo omenja pri pogostih sestankih na vrhu Evropske ljudske stranke, ki so se ga udeleževali predsedniki držav in vlad. Na istem mestu poleg Janše Sanader omeni denimo še Angelo Merkel, Jean-Claude Junckerja, Nicolasa Sarkozyja, Wolfganga Schüssla, Josepha Daula, Mikulasa Dzurindo, Wilfried Martensa, Jose Barrosa, Viktorja Orbana, Donalda Tuska in še nekatere druge evropske politike.

Sanader v svoji knjigi omeni tudi bivšega slovenskega premierja in predsednika Janeza Drnovška, ki je z Ivico Račanom sopodpisal Pogodbo o skupni državni meji (t.i. sporazum Drnovšek-Račan). Sanader sicer ta sporazum označi kot katastrofalnega za Hrvaško.

Bivšega slovenskega predsednika Milana Kučana pa Sanader v svoji prvi knjigi ni omenil niti z eno samo besedo…