Slovenski glasbeniki o problemu nelegalne uporabe glasbe, ki jim dela finančni manko

Pred podelitvijo glasbenih nagrad zlata piščal je v hotelu Union potekala okrogla miza Glasba v primežu piratstva. V društvu Zlata piščal so dogodek organizirali, ker so želeli opozoriti na problem nelegalne uporabe glasbe v Sloveniji, ki zaradi izpada prihodkov dela preglavice glasbenikom in drugim, ki so del glasbene industrije.

Predstavnik Združenja imetnikov pravic (ZIP) Saša Lušić je spomnil, da je namen združenja prav opozarjanje na problematiko avtorskega dela in pomen, ki ga ima legalna uporaba avtorskih del. Na današnji okrogli mizi so predstavili podatke mednarodne organizacije Muso o pretakanju glasbe na spletu v Sloveniji. Ti kažejo, da so uporabniki različnih piratskih strani za to, da so si sneli glasbo, v lanskem letu opravili slabih 24.343.000 nelegalnih obiskov.

Za obisk se sicer šteje, da uporabnik 30 minut aktivno prenaša vsebine s spleta, zanimiv pa je podatek, da v tem času lahko sname kar 839 skladb, kar po Lušićevih pojasnilih pomeni, da so slovenski uporabniki lani na svoje računalnike nelegalno prenesli slabih šest milijard skladb.

Glasbenik Boštjan Dermol se je spominjal uspešnih časov, ko so s skupino Nude kot mladi glasbeniki podpisali pogodbo z založbo, dobili medijsko podporo in snemali album na dve do tri leta ter izvedli okoli 150-koncertov letno. Danes glasbenikom edini pravi dohodek predstavljajo koncerti, ki pa so slabše obiskani kot nekoč, prihodki od prodaje plošč so slabi, v Sloveniji pa imajo od digitalnih vsebin borne prihodke.

Predstavnik Združenja fonogramske industrije Slovenije (ZFIS) Dario Rot, sicer direktor založbe Nika, je povedal, da v Sloveniji beležijo okoli 10.000 naročnikov na ponudnike glasbe, kot sta Deezer ali Apple Music. Ko znesek, ki ga prejmejo iz tega naslova, razdelijo med celoten slovenski glasbeni katalog pa je tega zelo malo. V ponudnikih pretočne glasbe sicer Rot prepoznava perspektivo, a če bi bilo med naročniki vsaj deset odstotkov Slovencev.

Priljubljena skupina Siddharta je denimo zadnja dva albuma Infra in Ultra prodala v 8000 izvodih, 18.000-krat pa sta bila nelegalno prenešena. Sicer je skupina preko legalnih prenosov in pretočnih kanalov za albuma po besedah Rota zaslužila okoli 1500 evrov, po drugi strani pa je na račun nelegalnih prenosov izgubila okoli 120.000 evrov, ki bi jih zaslužila s prodajo albumov. Opozoril pa je, da so iz njihovega celotnega kataloga nezakonito sneli 100.000 albumov, kar pomeni vsaj 650.000 evrov izpada sredstev.

Prav to tudi predstavnike glasbene scene najbolj jezi. Ne zgolj, da uporabniki z nelegalno uporabo glasbe dokazujejo, da ne spoštujejo njihovih avtorskih pravic, po besedah Dermola na koncu v piratski verigi vsi zaslužijo za vsebine, ki jih niso ustvarili. Uporabniki pretočne glasbe veliko uporabljajo tudi Youtube, a ta ne more biti vir dohodka slovenskim glasbenikom, saj kolektivna organizacija z njim ni podpisala pogodbe.

Povezovalec okrogle mize Igor Bračič, član dua Slon in Sadež, je opomnil, da imamo v Sloveniji predpise, ki se ukvarjajo z nelegalno uporabo vsebin s spleta, a zgleda, da ne obstaja politični pritisk na to temo, prav tako pri nas zaenkrat ne prihaja do kazenskih pregonov.

Lušić je predstavil, kako so razmah piratstva uspeli omejiti v nekaterih drugih državah. V Nemčiji denimo nekomu, ki beleži več kot določeno količino prenosov na svoj IP, pošljejo kazen s položnico ali ga obiščejo na domu, v Italiji pa so zadevo rešili tako, da so uporabnikom preprečili dostop do piratskih strani.

Povedal je, da ZIP sicer trenutno ima podporo ministrstev za izobraževanje in kulturo, v sklopu osveščanj o problematiki se tudi dogovarjajo na raznih koncih, pred njihovo pobudo pa se s piratstvom ni nihče ukvarjal. Dodal je, da bo očitno treba sprožiti nek postopek na sodišču in počakati na epilog, denimo za prepoved dostopa do določenih strani. Nato pa naprej. (sta)