Predvolilni manever ZL: pobuda za opredelitev manjšinskega statusa narodov nekdanje SFRJ v Ustavi RS!?

Predstavniki opozicijske ZL in Exyumaka bodo v sredo predstavili predlog za spremembo ustave, s katero bi priznali status narodnostne manjšine in uredili pravice narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Več podrobnosti za zdaj ne razkrivajo, predlog pa bo vključeval Albance, Bošnjake, Črnogorce, Hrvate, Makedonce in Srbe. Predlog za spremembo ustave s tem namenom sicer ni nič novega. Podobna predloga sta bila podana že leta 2003 in 2014.

Predstavniki Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – Exyumak so decembra dosedanja prizadevanja za ustavno in zakonsko ureditev položaja manjšinskih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji predstavili tudi predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu. Kot so opozorili takrat, gre za notranjepolitično zadevo, ki se rešuje že 25 let. Tudi ob 25. obletnici sprejetja slovenske ustave so izpostavili, da si želijo, da bi se v ustavo vnesel 64.a člen, ki bi se glasil: “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon.”

Ali bo tak tudi aktualni predlog, ki ga bodo v sredo predstavili v ZL, še ni znano. Je pa omenjeni predlog, ki se doslej skozi različne pobude in poskuse ni bistveno spreminjal, že leta 2014 v javnem zapisu, objavljenem v časopisu Delo, podprl nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Kot je takrat ocenil, je predlog realističen, umirjen in dobro utemeljen. Ob tem je poudaril, da ne gre za to, da bi novodobne narodne skupnosti dobile v ustavi enak položaj kot avtohtoni, italijanska in madžarska, “gre le za predlog, da se v ustavi omeni oziroma prizna njihov obstoj v Sloveniji ter napove zakonsko urejanje njihovega položaja”.

Leta 2011 je bila sicer sprejeta deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. V njej med drugim piše, da pripadniki navedenih narodnih skupnosti uživajo vse individualne pravice, ki so za državljanke in državljane določene v ustavi, posebej pa imajo pravico do lastnega narodnostnega samopoimenovanja in samoorganiziranja na narodnostni podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda, negujejo svoj jezik in pisavo, ohranjajo svojo zgodovino, si prizadevajo za organizirano prisotnost v javnosti ter v sodelovanju s pripadniki večinskega naroda in drugih narodnih skupnosti prispevajo k multikulturnosti Slovenije.

“Republika Slovenija ne le priznava, temveč takšno dejavnost tudi spodbuja, hkrati pa si bo prizadevala za uveljavitev pravnih okvirov, ki bi zagotovili materialne in druge oblike podpore njihovemu delovanju,” je zapisano v deklaraciji, ki jo je DZ sprejel z ustavno večino.

Deklaracija navaja še, da se Slovenija zaveda, da je odgovornost države in njenega matičnega naroda pomagati pri ustvarjanju pogojev za ohranjanje in razvoj identitete vsakega naroda, kar je najlažje doseči ob medsebojnem, enakopravnem in organiziranem dialogu, razumevanju in sodelovanju. Državni zbor je zato v deklaraciji ugotavljal, “da bi bilo zaželeno, da se pristojna ministrstva, uradi in drugi organi Republike Slovenije medsebojno redno obveščajo in usklajujejo sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za nadaljnji razvoj navedenih narodnih skupnosti”. Obenem je izrazil pričakovanje, da bo vlada zagotovila stalno skrb za ustvarjanje možnosti ohranjanja in razvoja identitete navedenih narodnih skupnosti, pri čemer je meni, da bi k temu cilju veliko prispevala odločitev vlade za ustanovitev posebnega posvetovalnega telesa, v katerem bi enakopravno sodelovali predstavniki teh narodnih skupnosti.

To telo je bilo pozneje tudi ustanovljeno, pa nato ukinjeno, nazadnje pa ga je imenovala aktualna vlada februarja 2015. Za predsedujočega svetu vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji je imenovala Antona Peršaka, takrat še kot državnega sekretarja.

Ustavo je sicer moč spremeniti z ustavnim zakonom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj 30.000 volivcev. O predlogu odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V vabilu na sredino novinarsko konferenco so sicer organizatorji navedli, da bodo predstavili predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona, ni pa še jasno, ali so že zbrali potrebnih 20 podpisov podpore, glede na to, da šteje poslanska skupina ZL zgolj šest članov. Danes namreč podrobnosti še niso želeli razkriti. (sta/ured)