Piše: dr. Vinko Gorenak
Slovenci in državljani Slovenije smo pred 26. leti dobili svojo državo. Tisti, ki smo v tistem času živeli in se aktivno borili za svojo lastno državo, zagotovo pripadamo posebni generaciji, ki jo taka čast sploh lahko doleti. Stoletja so naši predniki sanjali o svoji državi, pa je niso dočakali. Mnogi narodi Evrope in sveta, ki so deset ali dvajsetkrat večji kot mi, še danes sanjajo o svoji državi in nič ne kaže, da bi se njihove sanje uresničile. Nam so se. In ko te dni praznujemo praznik naše domovine, se sprašujem ali se sploh zavedamo, kaj smo doživeli pred 26. leti?
Vse pogosteje pa lahko slišimo posameznike ali organizirane družbene skupine, celo politične (Združena levica, od danes menda Levica), ki nas prepričujejo, da je bilo v nekdanji propadli državi veliko bolje kot je danes. Vsem tem posameznikom in družbenim skupinam je potrebno nastaviti ogledalo. Mnogi, ki take misli razširjajo sploh niti rojeni niso bili v nekdanji državi Jugoslaviji ampak v samostojni Sloveniji. Kako je to mogoče, da nas taki ljudje prepričujejo v nekaj, kar preverljivo vemo, da ne drži?
Vsem takim posameznikom ali družbenim in političnim skupinam postavljam naslednja vprašanja:
- Želite živeti v državi, kjer boste na mesec na bone lahko kupili samo 40 litrov bencina (leta 1981 je bilo to dejstvo)?
- Želite živeti v državi, kjer bo zadnja številka registrske tablice vašega avtomobila odločala kdaj boste lahko zapeljali na cesto in kdaj ne (par – nepar in prepoved vožnje vsak drug vikend in v torek ali četrtek)?
- Želite živeti v državi kjer boste za vsak odhod v tujino morali plačati državi takso v višini okoli 200 evrov (leta 1981 in 1982 smo za vsak odhod v tujino plačali 5000 takratnih dinarjev)?
- Želite živeti v državi kjer boste ob obisku trgovine kupili to kar bodo imeli in ne to kar potrebujete (v letih 1981 – 1985 smo v trgovinah lahko kupili to kar je tam bilo in ne to kar smo potrebovali)?
Ne, jaz si v taki državi ne želim več živeti. Ob tem pa naj vas spomnim še na naslednje:
- Slovenci smo do leta 1918 živeli, v smislu povprečnega življenjskega standarda, tako kot tisti onkraj Karavank (Avstroogrska).
- Leta 1991 smo dosegali le še okoli 40 odstotkov tega, kar so imeli v Avstriji.
- Leta 2008 smo dosegli 90 % življenjskega standarda povprečja vseh držav EU, danes žal le še 83 odstotkov.
Vsem tistim, ki nas prepričujejo v to, da je bilo življenje v nekdanji državi Jugoslaviji boljše, je potrebno reči NE. Če želite živeti v taki državi kakršna je bila Jugoslavija pojdite na Kubo ali v Severno Korejo. Veseli vas bodo – pa ne vrnite se nazaj.
Domovino je potrebno ceniti in spoštovati. In kot je rekel nekdanji ameriški predsednik Kennedy: »Ne sprašujte se, kaj lahko država naredi za vas – vprašajte se, kaj vi lahko naredite za državo«!
En drek jo znamo ceniti, drugače retardiranci ne bi smeli mahati z zastavami z rdečo zvezdo in bi vsi končali po kehah.
Ne, ne znamo ceniti domovine. M. Perković jo zna, zato je pa prepovedan, ker se bojijo, da bi se od njega česa naučili. Ker mi bi svojo domovino prodali za en sam evro.
Ines Geipel in Vice Vukov sta bila žrtvi. Raje povejte podrobnosti o tem, kaj so jima naredili.
To bi ti znal pojasniti morda Gorenak, ki je bil takrat ŠE goreč zagovornik takratnega režima.
Imam dve domovini
– Jugoslavijo
in
– Slovenijo.
V obeh sem preživel srečne dni. In če kdo psuje čez mojo nekdanjo in čez mojo sedanjo domovino, me prizadene. Ne morem ga imeti rad.