Cerarjevo neumnost imenovano “2. tir” razgalja tudi primorski pisatelj Milan Gregorič: To je v vseh aspektih zgrešena investicija!
Primorec Milan Gregorič je pred časom izdal knjigo z naslovom KOPER-TRST, VEČNA TEKMECA ali VELIKI BOJ ZA LUŠKE TRANZITNE TOVORE IN TRANSPORTNE POTI. V njej med drugim poda odlične uvide zakaj je vladni “2. tir” v vseh aspektih povsem zgrešena investicija.
“Trasa drugega tira Koper – Divača, ki jo vsiljuje vlada, gre v dolini Rižane v predor (pod hrib Kaštelir), malo nižje pod vasjo Dekani, in ni nobenega razloga, da ne bi šla skozi predore in viadukte v ravni črti prek Krasa do Divače. Vendar, kot se vidi iz zemljevida, naredi v Osapski dolini onstran Kaštelirja velik lok v levo in se približa italijanski meji, kar progo podaljšuje za več kilometrov, in se da to enostavno izračunati.
Ta nepotreben zavoj pa je bil izsiljen s strani Italije in Trsta s silovitimi in tudi umazanimi pritiski, kar je dokumentirano prikazano v knjigi avtorja tega sestavka »Koper – Trst, večna tekmeca, ali veliki boj za luške tranzitne tovore in transportne poti« (Mladika, Trst, 2007) na straneh 149 – 155. Trst je namreč imel nepremostljive ovire (okoljevarstvene in druge) pri posodobitvi svojega odseka 5. koridorja Trst – Divača in se je zato nameraval priključiti na novo progo Koper – Divača. Zaradi navedenih okoliščin je Trst kasneje zamrznil vse aktivnosti na svojem odseku 5. koridorja do Divače in je pritiskal na Slovenijo, da bi njen odsek 5. koridorja Koper – Divača čim bolj približala Trstu, kar smo mu z navedenim velikim nepotrebnim zavojem tudi ustregli.
Vendar je Trst kasneje opustil namen, da bi se priključil na novo progo Koper – Divača, velik odvečen zavoj pa je ostal. Sklepam namreč, da mu slovenska smer s svojim zastarelim in počasnim železniškim omrežjem za prodor v Srednjo Evropo ni bila več privlačna, saj vozijo tovorni vlaki po njej komaj kakih 50 km/h, zato je usmeril vse svoje energije in resurse v posodobitev svojega priključka prek Tržiča na že sodobno in hitro (150 km/h) pontabeljsko progo, računajoč pri tem tudi na skorajšnjo dograditev nove hitre proge Celovec – Gradec.
Kar bi Trst približalo srednjeevropskemu blagovnemu bazenu, iz katerega se napaja s tovori Luka Koper. To so velika industrijska središča, kot so Gradec, Dunaj, Budimpešta, Bratislava, Brno, Praga idr. Še več, pri 50 km/h prek slovenske smeri bodo npr. tovori iz 570 km oddaljenega Dunaja potovali v Koper kakih 12 ur, v Trst pa po posodobljeni, tudi če malo daljši pontabeljski progi, že pri 100 km/h komaj kakih 5 ur.”
Tudi zaradi teh argumentov je vsiljevana vladna trasa “2. tira” neprimerna, zastarela in predvsem predraga! Plačali pa naj bi jo spet slovenski davkoplačevalci… nič več!
Gremoooooooo da zberemo čimprej 40.000 podpisov! Ta lopovski zakon mora pasti 100%!
A so levaki zmešani??? Kilo in pol zlata za km proge??? Njim je lahko, ker nam bi spet kradli iz naših žepov, a tokrat pač ne!!!
Pod Avstro ogrsko smo zgradili večino železniških prog.
1 Južna železnica Dunaj—Trst (1841-1857)
2 Proga Pragersko—Čakovec (1860)
3 Proga Zidani most—Zagreb (1862)
4 Koroška proga Maribor—Celovec (1863)
5 Gorenjska proga Ljubljana—Trbiž (1870)
6 Proga Pivka—Reka (1873)
7 Istrska proga Divača—Pulj (1876)
8 Proga Trst—Hrpelje (1887)
9 Bohinjska proga Beljak—Trst (1906)
10 Lokalne proge 1876—1914
10.1 Proga Radgona—Ljutomer (1890)
10.2 Proga Ljubljana—Kamnik (1891)
10.3 Proga Celje—Velenje (1891)
10.4 Proga Ljubljana—Kočevje (1893)
10.5 Proga Grosuplje-Novo mesto (1894)
10.6 Proga Brezovica—Vrhnika (1899)
10.7 Proga Velenje—Dravograd (1899)
10.8 Proga Prvačina—Ajdovščina (1902)
10.9 Proga Grobelno—Rogatec (1903)
10.10 Proga Hodoš—Murska Sobota (1907)
10.11 Proga Kranj—Tržič (1908)
10.12 Proga Novo mesto—Metlika—Karlovec (1914)
10.13 Proga Dutovlje — Gabrovica — Komen — Kostanjevica na Krasu (1915)
11 Proge med obema vojnama
11.1 Proga Ormož—Ljutomer—Murska Sobota (1924)
11.2 Proga Rogatec—Krapina (1930)
11.3 Proga Trebnje—Sevnica (1908-1938)
11.4 Proga Vižmarje—Črnuče—Laze (1942)
12 Obdobje po drugi svetovni vojni
12.1 Proga Dutovlje—Sežana (1948)
12.2 Sotelska proga (1956—1960)
12.3 Proga Prešnica—Koper (1967)
12.4 Proga Puconci—Hodoš (2001)
13 Ozkotirne proge
13.1 Porečanka (1902—1935)
13.2 Proga Poljčane—Slovenske Konjice—Zreče (1892—1962)
13.3 Proga Čedad—Kobarid (1915—1932)
13.4 Pionirska proga Ljubljana (1948—1954)
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_%C5%BEeleznice_v_Sloveniji
Sedaj pod srbi, bomo vse podrli. Nobenega napredka ni. Le Nazadovanje
Če pa že zgradimo nek kolovoz, ga preplačamo vsaj 5X.
Lastna inciativa ljudi je namerno institucionalno zatirana.
Lustracija, potem je šele možno kar koli.
Tako, kot je rekel Janez Janša, to povezavo potrebujemo. Vendar cena niti terasa, ki jo zagovarjajo ne ustreza razumskemu delovanju.
Zahteve:
Primerna Cena!
Primerna terasa.
Ti lobiji sedaj, jim ni mar proga, še manj reševanje problemov gospodarstva in ljudi. Le za denar iz projekta se jim gre.
Ne z temi ljudmi nikakor ne dela nikakršnih poslov. Podpišimo peticijo za referendum.
to je izdajalska koalicija slovenskega naroda Smc desus in udbo sd , so za na vislice . pa še che guevarovsko zl zraven
Podpisi se bodo zbrali in referendum bo odpravil zakon in Cerarjevo vlado zabrisal na smetišče zgodovin!
Jaz sem že podpisal. Ali si tudi ti ?
naj Jankovič prevzame zadeve..!!!
.
seveda
brez vmešavanja sekte –sds–!
P.S.
.
mi smo podpisal
.
za ARETACIJO
kovačiĆa..
.
plačanga regljača
.
v keho z barabo.