Pred bančno preiskovalno komisijo DZ je danes pričal nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Na večino vprašanj o konkretnih poslih je odgovoril: “Ne morem komentirati, ker se ne spomnim.”
Kramar je vodil NLB od začetka leta 2004 do leta 2009. V pričanju pred dobrimi tremi leti in pred prvo bančno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), je ocenil, da je bilo za stanje v bančništvu konec leta 2013 poleg zunanjih okoliščin krivo nereševanje težav.
Tako kot takrat je tudi danes pred komisijo pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS) vztrajal, da o konkretnih imenih in podjetjih ne bo govoril. A danes se večine konkretnih stvari tudi ni spomnil. Prav tako ni želel več odgovarjati na vprašanja v zvezi z nagrado v višini enega milijona evrov, ki jo je prejel ob koncu svojega mandata.
Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je sprva želel definicijo tega, kaj je bančna luknja, a na koncu zaslišanja dejal, da “ne”. Na vprašanje, ali so ga na to temo zaslišali kriminalisti, pa je odgovoril: “Z vsemi, ki zbirajo informacije, zelo korektno sodelujem, več pa ne bom komentiral.”
Kramar je dejal, da je vodstvo NLB, ki je v njegovem času rasla in se širila zelo hitro, le uresničevalo strategijo, ki sta jo postavila lastnika, to je država in belgijska KBC. Takrat smo v očeh lastnikov in nadzornikov rasli prepočasi, kar je z danes slišati čudno, je dejal.
Po njegovem bi morala komisija DZ ugotoviti, ali držijo navedbe, da je država ob nastopu krize poslovnim bankam onemogočila izvajanje ključnega ukrepa, ki ga imajo, to je možnost podelitve reprograma o jasnem programu ukrepov: “Če je to res, potem ne vem, kdo bi to lahko razumel oz. potem je to zelo velik problem.”
“Danes je več kot jasno, da se v Sloveniji ni pravilno odzvalo na te razmere. Bila je pač še ena kriza … Če bi banke na splošno z več poslovnega posluha, predvsem z več prevzemanja odgovornosti, pristopile k ukrepom, ki so nujni v takih primerih, bi bil rezultat bistveno drugačen,” je dodal.
Kramar se ni spomnil opozoril centra za notranjo revizijo, ne tega, da LHB ni dovolil pregleda poslovanja uslužbencem NLB, ne odredb regulatorja, ne konkretnih imen bank ali podjetij ne praks podeljevanja premostitvenih hipotekarnih kreditov ipd., o čemer sta ga spraševala Logar in Jernej Vrtovec (NSi).
Glede spremljanja povezanih oseb je med drugim dejal, da predpostavlja, da so njihove službe opravile svojo nalogo. Je bil pa začuden nad tem, da bi to vse šlo mimo revizorjev. Komisiji je svetoval, naj si pridobi poročilo o skrbnem pregledu, ki ga je opravil Apax, ko se je leta 2008 zanimal za nakup NLB, ki je pokazal na veliko vrednost banke.
Nekdanji član uprave NLB Marko Jazbec je danes na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu zanikal morebitne politične ali druge pritiske na odločanje v primerih posameznih komitentov. Branil je takratne odločitve in dejal, da bi v veliki večini primerov odločitev ponovil.
Jazbec, ki je bil član uprave NLB od konca leta 2009 do konca leta 2012, je podobno kot na pričanju leta 2014 pred prvo bančno parlamentarno komisijo, ki jo je vodil Marko Pogačnik (SDS), ocenil, da je Banka Slovenije ob nastopu krize ravnala prociklično in z vidika finančne stabilnosti ni potegnila pravih potez. Rast kreditnega portfelja NLB je bila visoka, a še vedno počasnejša kot v celotnem bančnem sistemu, je dejal. Tudi on je tako kot nekateri ostali nekdanji člani uprave povedal, da je bila podlaga za rast sprejeta strategija banke.
Na vprašanje, ali bi kaj storil drugače, je dejal, da bi v veliki večini primerov – kot kreditni odbor so v času mandata po njegovih besedah sprejeli 10.000 odločitev – odločitve ponovil. Tudi sicer se ne čuti odgovornega za bančno luknjo.
Predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je med drugim zanimal vpliv Mateja Narata, ki je bil v upravi banke pred Jazbecem in je po odhodu iz banke prevzel vodenje Save. Jazbec je o odobritvi 55 milijonov evrov kreditov Savi dejal, da so kot kreditni odbor predloge dobili na mizo, da pa Narat osebno ni vplival na pripravljalce gradiv in odločitve kreditnega odbora. Na vprašanje, ali je “Naratov človek”, je Jazbec odgovoril, da mu je “ta terminologija tuja”.
Jazbec je tudi zanikal, da bi bil deležen političnega pritiska. O sestankih s svetovalcem nekdanjega finančnega ministra Francija Križaniča Dragom Isajlovićem je povedal, da je ministrstvo zanimalo, kako banka razmišlja glede prestrukturiranja posameznih velikih podjetij. Jazbecu se je zdelo to razumljivo, saj je šlo za podjetja v državni lasti, npr. Adrio Airways. Podobno je dejal glede sestankov pri takratnem premierju Borutu Pahorju in ministru Križaniču.
“Tudi ostali bankirji so bili. Gospodarstvo je gorelo in država si je prizadevala, prvič, biti informirana in, drugič, snovati ukrepe in s svojo politiko skušala lajšati gospodarsko krizo,” je dejal Jazbec. Zatrdil je, da ta srečanja niso vplivala na odločitve banke in da ni šlo za politični pritisk.
Tudi glede projekta Stožice in stikov z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem je dejal, da so se pogovarjali o različnih projektih, pri katerih sta občina in banka sodelovali. O vzdržnosti projekta trgovskega dela je dejal, da je bil za takratne razmere dober in da so ocenili, da se bo s pričakovanim denarnim tokom posojilo lahko vračalo.
Glede tega, da so v banki na sektor za upravljanje problematičnih naložb velike izpostavljenosti, kot so bili krediti Zvonu Ena in Dva, Preventu Globalu ali Vegradu AM, prenesli šele po avtomatizaciji takšnega prenosa na podlagi odredbe Banke Slovenije, je dejal, da so bili kadrovsko omejeni in da ne bi, tudi če bi bili organizacijsko sposobni prenesti skrbništvo, prišlo do nič večjih ali manjših izgub. Menil je, da to na dejstvo, da je večna velikih dolžnikov pristala v stečaju, ni vplivalo, saj da je bilo preveč zunanjih dejavnikov.
Jazbec je branil odločitve v posameznih primerih, ki so zanimali komisijo, med drugim glede hrvaške hčerinske družbe Optima Leasing. (sta/ured)


Na Goli otok z njim kjer naj 16 ur na dan “tuca kamen”.Se mu bo hitro vrnil spomin.