Podnebno zasedanje v Bonnu minilo ob negotovosti glede ZDA

Odposlanci skoraj 200 držav so v Bonnu 10 dni budno spremljali predvsem signale o prihodnjih namerah ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko je namreč Trumpov predhodnik Barack Obama ključno prispeval h končnemu sprejetju pariškega sporazuma, Trump grozi, da bo ZDA iz njega umaknil.

Prejšnji teden, na drugi dan zasedanja v Bonnu, naj bi se v Beli hiši odvilo srečanje med Trumpom in njegovimi svetovalci na temo sodelovanja ZDA v pariškem sporazumu, a so ga znova prestavili. To je le še okrepilo občutek negotovosti. ZDA so v Bonn sicer poslale svojo delegacijo, a je bila ta zgodovinsko majhna – štela je le okoli 10 delegatov, medtem ko jih je bilo v preteklosti tudi po sto. Prav tako ta delegacija ni znala povedati nič novega. “Osebno sem se večkrat srečala z vodjo ameriške delegacije in … predvsem zelo jasno ponavlja: naše stališče je v postopku ponovnega pregleda,” je povedala izvršna sekretarka UNFCCC Patricia Espinosa.

Vodja ameriške delegacije v Bonnu Trigg Talley je po poročanju časnika Los Angeles Times poudaril, da bo Trumpova administracija ne glede na odločitev o podnebni politiki ostala osredotočena na gospodarsko rast in nacionalno varnost. “Jasno je, da administracija ne bo sprejemala ukrepov, ki so v neskladju s celovitim osredotočanjem na konkurenčnost in gospodarsko rast,” je poudaril.

Sicer pa so delegati držav poudarjali, da kljub “Damoklejevemu meču”, ki visi nad pariškim sporazumom, nadaljujejo delo v smeri priprave pravil za njegovo implementacijo. V glavnem so vzdušje ocenjevali kot pozitivno, v pogovorih pa so sodelovali tudi Američani, čeprav bolj previdno, povzema AFP. “Preostali svet mora nadaljevati skupno delo v smeri napredka,” je dejala predstavnica Fidžija Nazhat Shameem Khan, ki bo predsedovala prihodnji podnebni konferenci novembra letos. “Ne bi se smeli predati, ker se je en član skupnosti, en član družine odločil, da ne bo šel z nami.”

“Časi, ko je en veliki igralec lahko prizadel celotno igro, so minili,” je za Reuters dejal podnebni pogajalec Sejšelov Ronald Jumeau. “Brez ZDA bi zazevala določena praznina, a na drugi strani Kitajska in Indija krepita svoja prizadevanja,” je dodal. S to oceno se je strinjal tudi etiopski predstavnik Gebru Jember Endalew. “Naprej smo se pomaknili brez ZDA,” je poudaril in dodal, da se med državami v razvoju pojavljajo novi voditelji.

Opazovalci sicer opozarjajo na pomen prihajajočih zasedanj skupin G7 in G20, kjer bodo druge članice pritisnile na Trumpa tudi na področju podnebnih sprememb. Obstaja namreč bojazen, da bi lahko v primeru, da pariškemu sporazumu hrbet obrnejo ZDA, temu zgledu sledile tudi druge države. “Zelo trdo delamo, skupaj s številnimi drugimi prijatelji v svetu, da bi prepričali ZDA, da je vztrajanje pri pariškem sporazumu prava pot,” je dejal nemški državni sekretar za okolje Jochen Flasbarth.

Na zasedanju v Bonnu, ki je bilo tehnične narave, so sicer pogajalci držav skušali napraviti korak naprej pri oblikovanju ključnih pravil za pogodbenice pariškega sporazuma. Dokončno bi ta pravila morali sprejeti do konca leta 2018, med drugim pa bodo na primer določala, katere informacije morajo države vključiti v svoja poročila o izpustih in kaj šteje kot prispevek k podnebnemu financiranju.

Ta teden je medtem z zaključenim procesom ratifikacije k pariškemu sporazumu kot 146. pogodbenica dokončno pristopila Nigerija. Sicer je pariški sporazum, ki je v veljavo stopil 4. novembra lani, do danes podpisalo 197 podpisnic. Pariški sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Naslednja podnebna konferenca, kjer se bodo ob tehničnih strokovnjakih znova sestali tudi visoki politični predstavniki pogodbenic, se bo odvila novembra. Predsedoval ji bo Fidži, vendar se bo odvila v Bonnu. (sta)