Janez Janša: Vladavina birokracije je danes v Sloveniji ključna ovira za hitrejši razvoj in ključni razlog, da so plače manjše!

Veliko se govori o tem, zakaj je neka skandinavska država ali pa Singapur ali pa Estonija danes uspešna država, država, kjer izjemno hitro napredujejo, kjer je blaginja precej večja kot pri nas ali pa v povprečju v razvitem delu sveta. Glavni odgovor je ta, da so to družbe, ki posamezniku omogočajo, da razvija svoje potenciale, ki ga ne dušijo. Pri nas je pa v tem trenutku ravno to največji problem.

V ponedeljek bo izredna seja državnega zbora. Ena od točk na tej seji bodo tudi priporočila vladi za odpravo birokratskih ovir. Ta priporočila je vložila naša poslanska skupina. Ko smo pripravljali to gradivo, smo prišli do šokantnih podatkov. Leta 1992, se pravi v letu, ko je Slovenija zaživela samostojno življenje, ko smo bili mednarodno priznani, je pri nas veljalo 800 zakonov in državnih predpisov, se pravi 800 zakonov in uredb na vladni ravni, tisto, kar se pač sprejme v Ljubljani.

Veste koliko zakonov in uredb imamo danes? 20.000! Na dvesto prebivalcev v tej državi je en vladni predpis. Za nas bi SMC hitro predlagala še dva, glede na to, koliko nas je tukaj. To je število, ki ga nima nobena druga država na svetu. Noben dvomilijonski narod, tudi mnogo večji, pravzaprav noben, tudi tisti največji, da ne bom govoril o Kitajski, Združene države nimajo 10.000, kaj šele 20.000 zakonov in uredb. Ni rednega profesorja pravne fakultete mariborske ali pa ljubljanske univerze, ki bi vse to poznal, nemogoče je to poznati.

Ti predpisi so velika ovira že za normalno življenje kogarkoli, nekoga ki zgolj hodi v službo in se ne podstopi neke podjetniške ideje. Če se pa gre nekdo še podjetništvo, je pa to nepredstavljiva ovira. Ko smo še z nekaterimi sodelavci pred mnogimi leti, leta 1987, ustanavljali neko mikro računalniško podjetje, takrat je to moralo biti še v družbeni lasti, smo potrebovali za ustanovitev tistega mikro podjetja, kjer sva bila samo dva zaposlena, 48 dovoljenj. Tri mesece smo stali v različnih vrstah, da smo dobili vsa živa dovoljenja, da je potem lahko to podjetje bilo vpisano v register.

Danes, predvsem po zaslugi nekih sprememb in skrajšav vpeljave sistema »vse na enem mestu« v letih 2006, 2007, podjetje lahko zelo hitro ustanovite. Se pravi to ni več glavni problem, je pa velik problem potem, ko začnete poslovati. Tisti med vami, ki ste to poskusili, sami veste. Ali pa ko neko podjetje želi povečati proizvodnjo, zgraditi novo halo in je potrebno vse živo pa potem ne moreš niti graditi. Lani smo bili v nekem podjetju pri Brežicah, po šestih letih so dobili vsa dovoljenja, pa še potem so jim rekli, graditi lahko začnete šele novembra, mi smo bili tam maja, kajti do takrat tam v bližini gnezdijo neki ptički in bi jih to motilo. Šli smo pogledat tisto lokacijo, neko močvirje na robu industrijske cone zraven ceste. Če cesta ne moti ptičkov, jih tudi tisto gradbišče ne bi motilo. Skratka, nek uradnik na Agenciji za okolje si je nekaj izmislil samo za to, da je bil pomemben, da je pokazal, da nekaj je. Da je treba potem še eno prošnjo napisati pa ne vem kaj.

Mi smo na podobno stanje naleteli tudi leta 2004, ko smo formirali tisto vlado po zmagi na volitvah. Takrat, če se spomnite, je imela Liberalna demokracija v svojem zatonu tudi take popadke, vse regulirati, naenkrat je bilo treba kupiti neke nalepke za avtomobile, ki niso ničemur služile, samo neko njihovo podjetje Mirage v Novem mestu je na tem služilo milijone, pa še vrsto tega so takrat naklepali zadnji dve leti. Mi smo to odpravljali potem 4 leta.

Zdaj pa imamo vlado, imamo stranko, ki se imenuje Stranka modernega centra, ki se obnaša natančno enako, kot se je takrat Liberalna demokracija v času Antona Ropa. Samo o tem razmišljajo, kakšen predpis bi še sprejeli, kakšen urad bi ustanovili, kakšne nalepke bi še uvedli. Njihova zadnja pogruntavščina je registracija koles s pomožnim motorjem, naslednja faza bodo skiroji, potem otroški avtomobili, vlakci, ni da ni. Ni seje, ko ne bi bila neka taka neumnost ponovno na dnevnem redu in potem pogledate število zaposlenih v administraciji – ponovno drastično raste. Ta gospodarska rast, ki zdaj je pozitivna, v večini gre za pokrivanje teh stroškov, zelo malo gre za investicije. Če ne bi bilo evropskih sredstev in zadolževanja, ki je sedaj spet možno, se pri nas praktično ne bi nič gradilo, nič ne bi šlo naprej, noben most se ne bi popravljal, nobena cesta, noben pločnik. Te zanke, ki smo se je s težko muko delno znebili v nekem obdobju, te zanke se ponovno nabirajo. Birokratske ovire, vladavina birokracije v Sloveniji je danes ključna ovira hitrejšega razvoja, ključen razlog, da so plače manjše, kot bi lahko bile, ključen razlog, da je delovnih mest premalo, ključen razlog, da mora 30.000 Slovencev vsak dan na delo čez mejo, vlada se pa hvali, da je brezposelnost padla. Hvala Avstrija, bi morali reči še ob tem, še posebej v teh koncih to dobro poznate. Potem se te dnevne migrante še dodatno privijati z davčnimi vijaki preko vsake razumne meje.

Skratka, ko smo mi zbirali podatke za izredno sejo, ki bo v ponedeljek popoldan, kdor ima možnost, spremljajte prenos, smo se zgrozili nad tem, kako je možno v dveh letih neko stanje, ki je bilo prej še nekako znosno, narediti totalno neznosnega. Kako je možno v tako kratkem času sproducirati toliko novih predpisov, novih institucij ustanoviti, samo zato, da je potrebno izpolniti več obrazcev, plačati več taks, večje pristojbine, da gredo stvari bolj počasi.
Ko smo se o tem pogovarjali, smo prišli tudi do zaključka, da vse to ni zgolj rezultat neke neznanja, ni zgolj rezultat tega, da imamo na oblasti stranke administracije, da njihove poslanske skupine v glavnem sestavljajo ljudje, ki nikoli v življenju niso videli nekega resnega delovnega mesta, gre tudi za to, da je to način obvladovanja družbe. Že iz časa rimskega prava velja »več zakonov, več korupcije«. Več zakonov, bolj je birokracija pomembna. Več zakonov, več moraš plačati, da prideš na vrsto. Več predpisov, bolj te obvladujejo. To je način obvladovanja družbe. Ni to zgolj rezultat neznanja, nesposobnosti, nekega miljeja, iz katerega izhaja trenutno vladajoči razred, ampak je to namerno. Kajti če ne bi bilo namerno, bi se to ustavilo, kajti končno to ni popularno, nihče ni zadovoljen, če naleti na vedno več birokratskih ovir.

Boste videli v ponedeljek. Mi predlagamo vrsto ukrepov, zato da se stanje popravi. Odprava davčnih blagajn, odprava vrednotnic, odprava prevoznic, odprava nalepk, vsega živega, kar ni ničesar prineslo, zgolj dodatno birokracijo. Predlagamo vpeljavo principa, da za vsak nov predpis, ki ga vlada predlaga, mora predlagati prenehanje veljavnost dveh drugih, če ustanavlja novo institucijo, mora dve ukiniti, tako da je to neko pravilo, ki vsaj ustavi to naraščanje. Skratka predlagamo nekaj, kar bi neka pametna vlada, največ eno leto pred naslednjimi volitvami, prijela z obema rokama in začela uresničevati, ker bi to lahko tudi pr-ovsko izkoristila.

Če boste spremljali sejo v ponedeljek, mislim, da tega ne boste videli. Vsi bomo zelo presenečeni, če bo vlada rekla: »Dobro, ni vse v redu kar predlagate, nekatere stvari pa so v redu in bomo to naredili.«

Včeraj je bila seja Odbora za gospodarstvo. To je delovno telo parlamenta, ki pripravi predlog sklepa, in ker ima koalicija v tem odboru večino, so izglasovali sklep, da se zavrne vse predloge. Se pravi nekaj sto predlogov, kako zmanjšati birokracijo v državi, kako zmanjšati centralizem, da se ne bo vse odločalo v Ljubljani in da ne bo tudi večina sredstev šla tja, zavrnili so vse. Verjetno bo tudi glasovanje v ponedeljek na plenumu enako. Edini učinek, ki se ga lahko nadejamo, je ta, da bo čim več ljudi to videlo in začelo razmišljati s svojo glavo. Če imate čas, to spremljajte, boste videli, da smo zbrali vrsto predlogov, ki jih je dal naš strokovni svet. Sestali smo se z vsemi gospodarskimi zbornicami, v obrtno zbornico, s kmetijsko zbornico, vse te zbornice imajo vrsto predlogov, kako zmanjšati to birokratsko breme, kako poceniti poslovanje, kako omogočiti nastanek čim večjega števila novih, boljše plačanih, kvalitetnih delovnih mest. Vse to je zdaj v tem našem paketu. Ni to zgolj samo tisto, do česar smo mi sami prišli, je tudi rezultat sodelovanja s temi zbornicami. Videli boste, koliko se bo uresničilo.

Zelo zanimivo je bilo srečanje z Obrtno-podjetniško zbornico. Povedali so nam, da so na začetku tega mandata vladi predstavili, mislim da 48 predlogov, kako izboljšati okolje za poslovanje in podjetništvo, zato da se bo več ustvarilo, da bo več delovnih mest, da bo več plačanega v pokojninsko blagajno, v davčno blagajno, več v proračun. Ker če se več ustvari, se tudi od manjših davkov več nabere. In po treh letih so oni izračunali, da je vlada od tistih zahtev realizirala tri odstotke, čeprav so jim obljubili, da je to vse v redu. Vmes so pa nastale še dodatne ovire.

Toliko glede tega problema, ki ga na nek način vsi čutimo, ki je eden od osrednjih razlogov, da Slovenija danes ni druga Švica, da se ne razvijamo hitreje, da mladi odhajajo s trebuhom za kruhom, da se sredstva trošijo bolj neracionalno, da smo preveč centralizirani. Nič ne stane, če te ovire odpravimo, vsi bomo imeli več. Gre za popolnoma neko racionalno dejanje, ampak odpori so strašni. Ko smo to predstavili na novinarski konferenci, so se slovenski osrednji mediji zelo potrudili, da se to ignorira. Te teme ni bilo na osrednjih televizijah, časopisje je poročalo nekaj brez veze, vse živo. Recimo nacionalna televizija ni dala za tematiko raznih Tarč pa soočenj in tako naprej. Od odprave birokratskih ovir je bilo samo eno soočenje na temo kmetijstva na Odmevih. Če danes ljudi pa še podjetnike zraven realno vprašate, kaj čutijo kot enega od osrednjih problemov, ko izluščimo ali pa naredimo skupni imenovalec teh odgovorov, dobimo ravno to: preveč regulacije, preveč birokracije, dušenje potencialov.

Ljudje, ki bi lahko zelo veliko ustvarili in mnogi to tudi naredijo, se morajo danes polovico svojega delovnega časa ukvarjati s tem, kako iti čez te ovire, namesto da bi vso to energijo usmerili v to, kako več ustvariti, v inovacije in vse ostalo. Na milijone najbolj produktivnih delovnih ur gre v spopad z birokracijo in nastaja dvojna škoda. Tudi ta medijski umor te teme je bil v bistvu dokaz, da to ni slučajno, da je to način obvladovanja družbe. Temu se potem prida še drastične kazni za nepomembne prometne prekrške. Za nekatere prometne prekrške pri nas plačate petkrat večjo kazen kot v sosednji državi. So prekrški, ki nikogar ne ogrožajo in tako naprej, drastične kazni. Primerjajte te stvari. Vedno, ko je leva vlada pri nas, to dvigne. Tudi zaradi tega, da imajo ljudje stalno občutek, da so nekje na meji, da so nekaj narobe storili, občutek krivde, vsakega lahko za nekaj prime. V taki množici predpisov nikoli ne veš ali res delaš vse v skladu s predpisi ali ne. Skupni imenovalec tega je zamorjena družba. In Slovenija je danes to, v veliki meri je danes to. To seka ven na vseh področjih.

Če k temu dodamo še nesposobne birokracije v nekaterih mestih ali lokalnih okoljih, je ta morija duha popolna. Tudi v Mariboru imate mestno upravo, ki je ena taka odslikava tega, kar se dogaja na državni ravni. Sicer je to županstvo, ki ga imate, in vse to, kar se je iz tega izcimilo, posledica nekih dogodkov, ki tako ali tako ne morejo imeti pozitivnih rezultatov, ampak tukaj se pač tisti, ki so imeli prste zraven močno v marmeladi sprenevedajo, kot da je to vse vsaj približno v redu, nihče se ne zgane. Če bi to, kar počne aktualni mariborski župan, počel nek župan, ki bi bil član Slovenske demokratske stranke, mislite, da bi bil še župan? Vsa sodišča, tožilstva, kriminalistična policija bi se spravilo nanj in verjetno bi bil že v Polju v psihiatrični bolnici. Zdaj se pa to vse tolerira, tukaj so dvojni vatli.

Kot stranko nas časa na državni ravni najprej težka bitka, naporna bitka za zmago na volitvah, potem pa še težja bitka za to, da se to birokratsko močvirje izsuši, da se stvari spravijo v normalne tokove. Tudi vas tukaj časa močna bitka na lokalni ravni, na lokalnih volitvah, ki bodo tudi zelo hitro. Mislim, da je čas, da tem barvam, ki jih imate na mestni zastavi, v prihodnjem mandatu dodate še modro in rumeno in da Maribor končno zadiha s polnimi pljuči. Imate vse potenciale za to, samo zadostno število ljudi je treba prepričati, kje so problemi in kje so rešitve. Mislim, da je zdaj čas, ko to lahko storimo. Tega ne bodo naredili mediji, to lahko naredite vi. Mi lahko to naredimo, nas je dovolj, če se potrudimo.

Ob koncu še iskrene čestitke, da ste danes organizirali to regijsko srečanje. V lanskem letu je bil mestni odbor SDS Maribor edini, ki tega srečanja ni imel, vseh ostalih 15 regijskih koordinacij je to imelo. Letos ste pa prvi, ki to imate, veliko vas je in stvari gredo v pravo smer. Kot je rekel že Zvone prej, 20. maja bo v Mariboru, tukaj v soseščini, naš kongres. Stranka je imela pred petindvajsetimi leti v Mariboru drugi kongres. Vmes pa tukaj kongresa nismo imeli, pa jih je bilo osem. Zdaj se ponovno s tem največjih dogodkom v stranki vračamo v Maribor in skupaj se bomo zapomnili, da bo to dogodek, ki se ga bomo še dolgo spominjali.

Naj bo to dovolj za to priložnost. Hvala vsem še enkrat za udeležbo, Zvonetu in ekipi za organizacijo, za to prvenstvo. Ko smo lani začeli s krogom teh regijskih srečanj, smo se zbrali na prvem, smo rekli, to naj bo vzorec, se pravi, tako dobro obiskano kot je prvo naj bo tudi drugo in tretje in tudi šestnajsto. V glavnem smo se tega držali s to izjemo, da jih je bilo samo petnajst. Letos jih bo šestnajst in tisto, ki je lani manjkalo, je letos organizirano prvo, tako da ste to tudi malo nadoknadili. Želim vam lep dan še naprej. Ne vem sicer kdo bo naš nasprotnik pri nogometu, Zvone je zelo skrivnosten glede tega. Tudi sicer je kar nekaj skrivnosti tukaj danes. Prej ko smo se vsedli za mizo, je Patricija rekla, smo res na Štajerskem, voda je na mizi, kako je to možno. Ampak so taki časi, da so trezne glave potrebne, in vino pride na koncu, tudi to bo. Hvala lepa.