Dr. Gorenak v Eksplozivu razkril: Udbovsko zlato je še leta 2000 padalo iz policijskih sefov!

Idealne policije na svetu ni, a slovenska je kljub temu daleč stran od zakonitosti in strokovnosti

Bo jezični nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak imel kmalu hišno preiskavo?

Po javni obelodanitvi afere Ornig je zaupanje v slovensko policijo padlo zelo nizko. Po razkritju škandaloznega in nezakonitega početja slovenske policije lanskega junija, se je vse skupaj takoj želelo pomesti pod preprogo, češ, vodstvo policije o teh nezakonitostih ni vedelo nič. Notranji ministrici Vesni Gjerkeš tako nihče ni verjel, poleg tega je bila afera Ornig zgolj vrh ledene gore, ki se v svoji nezakonitosti debeli že vse od osamosvojitve dalje.

Kritike slovenske policije so včasih bolj, včasih manj upravičene. Teža teh kritik je odvisna tudi od tega, kdo jih izreka. Če kritiko izreče nekdanji notranji minister in spoštovani profesor na Fakulteti za varnostne vede, dr. Vinko Gorenak, ima obvezni odmev tako v širši javnosti kot v medijih. Dr. Gorenak namreč področje policijskega dela in organiziranosti tega represivnega državnega organa pozna od A do Ž, saj je na svoji službeni poti praktično prehodil vse postaje policijskega delovanja – od dela na policijski postaji do vodenja ministrstva za notranje zadeve.

Dr. Vinko Gorenak je bil notranji minister v kratkem, a zelo turbulentnem letu 2012, v letu t.i. vseljudskih vstaj. A kljub temu kratkemu obdobju je delovnemu Gorenaku in njegovi ekipi uspelo troje. Realizirali so 20-letna prizadevanja MNZ in Policije po selitvi v ene prostore, to je bil zelo zahteven in velik projekt. Kot drugo – sprejeli so nov evropsko primerljiv Zakon o organiziranosti in delu v policiji. In kot tretje – sprejeli so nov evropsko primerljiv Zakon o nalogah in pooblastilih v policiji.

Nazaj h kritikam slovenske policije. Pred poldrugim letom je dr. Gorenak na svojem zelo branem blogu napisal tekst »Kako kriminalisti »zjebejo« kogarkoli«. Tekst je v vrhu kriminalistične policije in vrhu policije povzročil pravo paniko. Na svoji spletni strani je MNZ že takoj drugi dan objavilo nepodpisan zapis z naslovom »Osebna integriteta, strokovna pripadnost in dobri rezultati so trdni temelji kriminalistične policije – odziv«. Gorenakov tekst je bil za marsikoga očitno precej moteč.

Gorenak je takoj zatem objavil še  dva teksta z naslovom: »Kriminalistična etika, integriteta, zakonitost in strokovnost so pogosto floskule«. Če ne bi šlo za izjemno kredibilnega in verodostojnega moža, bi si marsikdo mislil – kaj takega se ni nikoli zgodilo, ta tip naklada. Gorenak je namreč brezkompromisno pisal o orožju, strelivu,  zlatnini in devizah v sefih policijskih šefov, dotaknil se je tudi prvega nadzora vrha kriminalistične policije, ki mu je nakopal na glavo bes in jezo mnogih v kriminalistični policiji. Gorenak je pisal tudi o primeru Šircelj, pa o primeru Kangler, o primeru Patria, o primeru Magajna – vse iz optike etike, integritete, zakonitosti in strokovnosti – kar pa so v navedenih primerih po ugotovitvah Gorenaka samo floskule.

Seveda ne smemo in ne moremo vseh kriminalistov metati v isti koš. Verjeti je, da mnogi kriminalisti, zlasti tisti na nižjih nivojih delajo dobro in se pri svojem delu trudijo ostati v okvirjih zakona in ustave, toda odmevnejše zadeve so nedvomno v domeni vrha kriminalistične policije in policije, tu pa se pojavlja vse preveč dokazov, da bi lahko kar na slepo verjeli floskulam o etiki, integriteti, zakonitosti in strokovnosti.

Dr. Gorenak po teh eksplozivnih zapisih že poldrugo leto pričakuje dan, ko bodo kriminalisti okoli 6. ure zjutraj pozvonili tudi na njegovem domačem naslovu. Do sedaj jih sicer še ni bilo na obisk…