V okviru tedna možganov, ki se začenja danes, bodo letos iskali odgovore na vprašanja, kako se kriza kaže v možganih. Pod naslovom Krizni novi svet bodo preučili delovanje kriz v naših možganih in skupaj razmišljali, na kakšne načine v osebnih in družbenih krizah prepoznati priložnosti, da se iz njih izvlečemo še boljši.
Družbene krize se zrcalijo v življenjih posameznikov, ki se vsakodnevno spopadajo z novimi skrbmi, anksioznostjo, depresivnostjo in novodobnimi odvisnostmi, od spleta, pornografije, socialnih omrežij, videoigric. Vendar, ali je kriza nujno nekaj slabega, se sprašujejo organizatorji v slovenskem društvu za nevroznanost Sinapsa.
Kriza predstavlja porušeno ravnovesje, ki opozarja na potrebo po spremembah. Na prvi pogled se zdi samo kot nesreča, a obenem predstavlja priložnost za izboljšanje, rast in razvoj, menijo v društvu.
V tednu možganov, ki je sicer eden največjih poljudnoznanstvenih dogodkov v Sloveniji in ga vsako leto po navedbah organizatorjev obišče več tisoč ljudi, se bodo v Ljubljani in večjih slovenskih mestih zvrstila številna brezplačna predavanja strokovnjakov z različnih znanstvenih področij, delavnice za otroke in odrasle ter filmi.
Danes, po otvoritvi tedna možganov, bodo sledila predavanja o aktualnih temah: o vojni, lakoti in bolezni v času najzgodnejšega razvoja bo predaval klinični psiholog David Gosar, o vlogi krize v človeškem razvoju pa bo govoril profesor kognitivne znanosti Urban Kordeš.
Drugi dan tedna, torek, bo namenjen delavnicam za otroke in odrasle ter “stresu in digitalizaciji užitka”. Sreda bo v znamenju vročih tem, nevrovizije, manipulacije medijev, filmov in slovenskega dneva možganov. V četrtek bo med drugim na vrsti Hitchcockov film Ptiči iz leta 1963, govorili pa bodo tudi o vplivu tehnologije na razvoj otroka. Teden bo zaokrožila okrogla miza na temo Zakaj (ne) potrebujemo krize. (sta)