Premierna oddaja Eksploziv na Novi24TV. Heker Dejan Ornig ekskluzivno razkril nezakoniti modus operandi slovenske policije!

Dejan Ornig je zagotovo najbolj znan heker v Sloveniji. V dogovoru s policijo in za plačilo je med decembrom 2012 in majem 2015 vdrl v elektronsko komunikacijo več kot 300 oseb. V začetku leta 2014 je Ornig postal policijski informator pod kodnim imenom »Picasso«. V soboto je bil prvi gost nove politične pogovorne oddaje Eksploziv na Novi24TV, ki jo gosti Dejan Kaloh.

Ornig je vdiral v elektronsko pošto, profile na Facebooku, zasebne forume, zgodovino spletnega iskanja in v ostalo spletno komunikacijo. Še pred tem je Ornig širši javnosti postal znan, ko je razkril varnostne ranljivosti policijskega komunikacijskega sistema Tetra.

Ornig je deloval brez odredb sodišča. Po Ustavi Republike Slovenije in posledično Zakonu o kazenskem postopku, mora policija za vsak poseg v zasebnost posameznikove komunikacije pridobiti sodno odredbo. Se pravi, da sta bila Ustava RS Zakon o kazenskem postopku s strani policije kršena zavestno in v mnogih primerih. Primer Ornig kaže na hudo zlorabo policijskih pooblastil s strani samega vrha kriminalistične policije, a do sedaj – po Klemenčičevi retoriki – ni padla še nobena glava. V normalno razviti demokratični državi bi zaradi takšnega serijskega kršenja ustave in zakona s strani policije  moral leteti ves vrh slovenske kriminalistične policije in same policije, notranja ministrica, pa tudi predsednik vlade. A očitno ne v Sloveniji!

Po razkritju škandaloznega in nezakonitega početja slovenske policije lanskega junija, se je vse skupaj takoj želelo pomesti pod preprogo, češ, vodstvo kriminalistične policije in vodstvo policije o teh nezakonitostih ni vedelo nič. Pri tem pometanju pod preprogo je sodelovala tudi ministrica Vesna Györkös Žnidar. Pa tudi sam predsednik Vlade RS Miro Cerar, ki je o tej zadevi odgovarjal na poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa. Zaradi primera Ornig je notranja ministrica policiji zgolj naložila dopolnitev internih aktov, ki urejajo način kriminalističnega pridobivanja informacij ter pripravo internega akta, ki bo jasneje določal pravila sodelovanja policije z občani, ki ji lahko posredujejo operativne informacije. Padla pa ni nobena glava. Ne glede na to, da je minister za pravosodje Goran Klemenčič že pred letom dni, februarja 2016, lastnoročno seznanil generalnega direktorja policije Marjana Fanka, da naj bi Ornig deloval kot policijski vir in da naj bi bilo njegovo nezakonito ravnanje posledica domnevnih navodil kriminalistov.

Le kriminalista-operativca Klemen Radetič in Mitja Mišigoj, ki sta intenzivno sodelovala z Ornigom, sta potegnila »kratko«. Radetič se je sam poslovil iz kriminalističnih in policijskih vrst, Mišigoj pa  je bil prerazporejen iz policijske analitike na drug oddelek. Vse kar je v tej zadevi naredila policija, je bilo to, da so po potrditvi razlogov za sum, da je policist storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, 10. 6. 2016, obvestili Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva RS. Tožilstvo do danes seveda ni naredilo nič.

In kdo so bili policijski šefi kriminalistoma Radetiču in Mišigoju? Med drugimi sta bila nadrejena tudi zdajšnji direktor kriminalistične policije na generalni policijski upravi Branko Japelj in zdajšnji generalni direktor policije Marjan Fank. Japelj je bil do novembra 2013 vodja kriminalistične policije policijske uprave Ljubljana in zato nadrejen oddelku za operativno analitiko, kateremu sta pripadala kriminalista Radetič in Mišigoj. Pomenljivo je to, da je Branko Japelj v času ministrovanja ministra dr. Vinka Gorenaka, prosil za razrešitev z mesta vodje ljubljanskih kriminalistov, češ da je preobremenjen, takoj po zamenjavi vlade in odhodu ministra Gorenaka, pa je čudežno postal tako neobremenjen, da se je prijavil na mesto šefa vseh slovenskih kriminalistov in je bil za to mesto tudi izbran.

Zdajšnji generalni direktor policije Marjan Fank je bil v času začetka Ornigovega sodelovanja s policijo do avgusta 2013 pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na GPU, avgusta 2013 pa je postal direktor te uprave. Od novembra 2014 opravlja delo generalnega direktorja policije.

Vodstvo policije, torej Fank in Japelj, kot rečeno trdita, da nista vedela za sodelovanje policije z Ornigom, Ornig zaradi količinske mase informacij, ki jo je pošiljal policiji, trdi obratno.

»V zadnjem obdobju svojega sodelovanja s policijo sem delal na področju islamskega ekstremizma. Moje operativne informacije so bile tako obsežne, da je o tem moral biti seznanjen tako generalni direktor policije, direktor uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave, kot tudi direktor kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana,« je lani poleti v sporočilu za javnost zatrdil Ornig.

Primer Ornig ni samo neka zgodba o sodelovanju policijskega informatorja z dvema kriminalistoma, ampak precej več. Policija kot represivni organ mora biti obenem pomemben varuh temeljev pravne in demokratične države, zato mora v tej smeri naprej delovati tudi sama. V primeru Ornig tega nikakor ni počela.

Nezakonito pridobivanje osebnih informacij s pomočjo policije ima daljnosežne implikacije tudi na tožilstvo in sodišča. Po pravni doktrini sada zastrupljenega drevesa so namreč neveljavni vsi dokazi v sodnem postopku, do katerih je policija prišla na nezakonit način, in posledično tudi vse informacije, pridobljene na podlagi teh nezakonitih dokazov. Najbolj odmeven primer tega je Balkanski bojevnik, kjer so bili nekateri obtoženci na prvi stopnji oproščeni tudi zato, ker policija ni znala pojasniti, kako je dobila njihove telefonske številke. V PRAKSI PA POTEM KRIMINALISTI ZA SODNO VEJO OBLASTI ZAPIŠEJO, DA JIM JE NEZNANEC Z ANONIMKO SPOROČIL TE PODATKE, A VČASIH TUDI NA TA NAČIN KAJ SPRAVIJO SKOZI.

Sredi novembra 2016 je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) od notranjega ministrstva zahtevala pravico do vpogleda v interne akte o delu kriminalistične policije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Do tega trenutka Grimsova komisija zahtevanih pravilnikov še ni prejela! Prejela je le interni akt o finančnem poslovanju, ne pa tudi ključnega internega akta, ki opredeljuje prikrita preiskovalna dejanja policije. Predstavniki policije se že od samega začetka sklicujejo, da parlamentarna komisija nima pristojnosti za dostop do teh podatkov. A dejstvo je, da je KNOVS edini nadzorni organ, za katerega ti akti ne morejo biti interne narave. Jasno je, da policija te akte skriva, saj očitno gre za ukrepe, ki nimajo zakonske in ustavne podlage.

Še več: Nekdanji minister dr. Vinko Gorenak je v Državnem zboru večkrat dejal, da je za nezakonitosti moral vedeti najmanj takratni šef ljubljanskih kriminalistov Branko Japelj, ki je bil po njegovem mnenju tisti, ki je podpisoval izplačila Ornigu, če ne celo Marjan Fank, ki je bil takrat pomočnik šefa slovenskih kriminalistov oziroma kasneje šef slovenskih kriminalistov. TO JE TUDI BISTVO, ZAKAJ SO INTERNI PRAVILNIKI, KI JIH ZAHTEVA GRIMSOVA KOMISIJA TAKO SUPER TAJNI. IZ NJIH BI BILO NAMREČ RAZVIDNO, DA JE BIL O SODELOVANJU ORNIGA OBVEŠČEN NAJMANJ JAPELJ, ČE NE CELO FANK. OB TEM RAZKRITJU PA BI  RES MORALA PASTI KAKŠNA GLAVA.

In sedaj se vprašajmo: koliko primerov bo zaradi primera Ornig v kontekstu neveljavnih dokazov še padlo na slovenskih sodiščih? In seveda koliko Ornigov policija še ima – kot je javno pristojne že spraševal nekdanji minister dr. Vinko Gorenak?

Foto in video: Nova24TV