Pahor v DZ poslal predlog za izvolitev Jakliča, Kneza, Accetta in Pavčnika za ustavne sodnike

Predsednik republike Borut Pahor je v DZ tudi uradno poslal predlog za izvolitev Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika za ustavne sodnike. Kandidati izpolnjujejo strokovne kriterije in vzbujajo zaupanje, po pogovorih s poslanskimi skupinami pa je mogoče tudi utemeljeno sklepati, da imajo potrebno podporo, je zapisal.

V sporočilu za javnost je Pahor tudi napovedal, da se bodo vsi štirje kandidati za ustavne sodnike v prihodnjih dneh, še pred glasovanjem v DZ, ločeno predstavili javnosti.

Pahor je sicer danes z vodji poslanskih skupin opravil še en krog pogovorov, na katerem je tokrat preverjal podporo še četrtemu kandidatu za ustavnega sodnika, profesorju na pravni fakulteti v Mariboru Rajku Knezu. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je po pogovoru pri Pahorju povedala, da predsednik republike ocenjuje, da bodo vsi štirje predlagani kandidati v DZ prejeli ustrezno, “čezkoalicijsko podporo”.

V večini poslanskih skupin so danes napovedali, da se bodo o podpori Knezu še pogovorili. Vsaj načelno podporo so mu že napovedali v SDS, zagotovo podporo pa v DeSUS. V SMC se bodo po besedah Kustec Lipicerjeve o podpori še pogovorili, so pa z njim že “intenzivno in uspešno sodelovali pri pripravi gradiva za vpis pravice do pitne vode v ustavo”.

Predsednik republike Borut Pahor bo v DZ še danes poslal seznam štirih kandidatov za ustavne sodnike. Poleg že znanih treh je četrti kandidat Rajko Knez, je po pogovoru pri Pahorju povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Knez je sprejemljiv tudi za SDS, je povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Po besedah Kustec Lipicerjeve Pahor ocenjuje, da bodo vsi štirje predlagani kandidati – poleg Kneza še Matej Accetto, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik – v DZ prejeli ustrezno, “čezkoalicijsko podporo”.

V SMC se bodo po besedah Kustec Lipicerjeve o podpori Knezu sicer še pogovorili, so pa z njim že “intenzivno in uspešno sodelovali pri pripravi gradiva za vpis pravice do pitne vode v ustavo”.

Vodja poslanske skupine SMC na vprašanje, ali bi lahko DZ o ustavnih sodnikih glasoval že na marčevski seji, odgovarja, da je redna seja mandatno-volilne komisije DZ razpisana za četrtek, “točke so že predlagane, tako da v okviru te redne seje, ki je pripravljalna seja za plenarno sejo DZ, to časovno ne bo izvedljivo”. Bo pa po njeni oceni na marčevski seji DZ mogoče glasovati o članih fiskalnega sveta, saj je bil za sejo mandatno-volilne komisije DZ podan predlog za razširitev dnevnega reda s to točko.

Da je mogoče že na marčevski seji glasovati tako o članih fiskalnega sveta kot ustavnih sodnikih, je prepričan Tanko. Na vprašanje, ali bi bila lahko ogrožena izvolitev članov fiskalnega sveta, če glasovanji ne bosta potekali na isti seji, pa je odgovoril, da je pri obeh postopkih pomembno, da je stopnja zaupanja dovolj visoka in da tudi med strankami pride do spoznanja, da se lahko sodeluje. “Če bodo postopki korektni, mislim da bodo tudi ustrezno zaključeni,” je dejal.

Predlog za izvolitev štirih ustavnih sodnikov Tanko ocenjuje kot uravnoteženega in kot predlog, za katerega je doseženo načelno soglasje.

Tudi v SD so po besedah vodje njihove poslanske skupine Matjaža Hana prepričani, da je treba izvolitev ustavnih sodnikov opraviti čim prej, na vprašanje, ali že na marčevski seji, pa je dodal, da to ni v njegovi pristojnosti.

V SD sicer nekatere kandidate podpirajo, drugi “pa so pod vprašajem”, je dejal. O Knezu pa bodo v poslanski skupini še opravili pogovor.

Življenjepisi kandidatov za ustavne sodnike:

Matej Accetto

Je izredni profesor evropskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 2000 na ljubljanski pravni fakulteti, doktoriral pa leta 2006 z doktorsko disertacijo Razvoj ideje federalizma in samostojnosti članic v EU. Magistriral je leta 2001 na Pravni fakulteti Univerze Harvard, kjer je bil tudi prejemnik naziva enega najboljših sprejetih kandidatov. Je tudi svetovalec pri reviji Harvard International Law Journal. Od leta 2013 do 2016 je predaval na Catolica Global School of Law v Lizboni. Zasnoval in vodil je program za evropske akademske raziskave v pravu (Pearl – Biser), ki je vključeval predavanja in seminarje vrhunskih mednarodnih strokovnjakov za evropsko pravo. Je avtor več knjig in številnih znanstvenih pravnih razprav.

Klemen Jaklič

Od leta 2008 je profesor na ameriški Univerzi Harvard. Predava s področij ustavnega prava, moralne teorije, etike, človekovih pravic, globalne pravičnosti in demokracije. Diplomiral je leta 1999 na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral na Harvardu, doktoriral pa iz ustavnega prava na Univerzi Oxford. Svoj drugi doktorat, prav tako iz ustavnega prava, je opravil na Univerzi Harvard in zanj prejel nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Leta 2014 je pri založbi Oxford University Press objavil odmevno znanstveno monografijo z naslovom Ustavni pluralizem v EU. Njegovo kandidaturo za ustavnega sodnika so s pismom predsedniku republike, ki so ga objavili nekateri mediji, podprli štirje profesorji Harvarda in Oxforda. Označili so ga kot misleca izjemnih sposobnosti, predanega demokraciji in pravu.

Rajko Knez

Je redni profesor na pravni fakulteti v Mariboru, član meddržavnega sodišča v Haagu in arbiter stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Magistriral je 1996, doktoriral pa leta 2000, po predhodni pripravi doktorata v ZDA. Tam je opravljal prakso tudi v odvetništvu. Od leta 1993 se posveča predvsem pravu EU. Deluje na področju evropskega prava, civilnega prava in nekaterih področij upravnega prava. Poleg znanstveno raziskovalnega dela je bil dejaven pri nastajanju nekaterih predpisov in zakonodaje v Sloveniji, predvsem tistih, ki jih zahteva zakonodajalec Evropske unije, ko gre za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo. Dopolnilno je zaposlen na vrhovnem sodišču, kjer opravlja delo višjega pravosodnega svetovalca. To mu, kot navaja v svoji biografiji, omogoča združevanje teorije in prakse in s tem tudi prenosa sodne prakse v pedagoški proces.

Marijan Pavčnik

Je redni profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer predava pravoznanstvo, filozofijo in teorijo prava. 12. junija 2003 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 21. maja 2009 pa njen redni član. Diplomiral je leta 1969 na pravni fakulteti v Ljubljani in po diplomi opravil pravosodni izpit. Magistriral je leta 1978, doktoriral pa leta 1982, prav tako na pravni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1970 do 1971 je delal na sodišču in bil med drugim sodnik pri takratnem Občinskem sodišču I v Ljubljani. Na ljubljanski pravni fakulteti dela od leta 1973. V dveh mandatih je bil član Sodnega sveta (v letih 1990-1994 in 1999-2004). Napisal je prvo Teorijo prava v slovenskem jeziku. Posebno pozornost posveča razlagi zakona in argumentom pravnega odločanja, je zapisano v njegovi biografiji. (sta)