Romana Tomc: “EU mora z oblikovanjem socialne politike postaviti vzgled in okvir svojim državam članicam.”

V začetku leta je v veljavo stopila novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki med drugim ukinja zaznambe na nepremičninah ter vračilo prejete pomoči za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči v primeru, ko ima posameznik oz. družina v lasti nepremičnino v vrednosti do 120.000 evrov. Vendar to še zdaleč ni vse, kar bi morali narediti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bi zagotovili pravično socialno državo, ki je mnogo več od razdeljevanja davkoplačevalskega denarja.

Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/ELS) pozorno spremlja, kaj se dogaja v Sloveniji na področju, ki ga pokriva omenjeno ministrstvo. Večkrat je že opozorila tudi na problematiko varstvenega dodatka. Ukinitev obveznosti vračanja varstvenega dodatka je samo eden izmed ukrepov, ki so nujni. Z njim bi popravili veliko napako, ki so jo zagrešili pred leti, v času ministra Svetlika, pri sprejemanju socialne zakonodaje. Ob tem je dejala: »Varstveni dodatki za ljudi, ki potrebujejo finančno pomoč predstavljajo zadnjo ločnico pred revščino. Zato je zakonodajo potrebno urediti na način, da resnično pomaga tistim, ki jo najbolj potrebujejo.«

Ministrica svoje napake popravlja zelo pozno, za nekatere prepozno. Vlada Boruta Pahorja, ki je predlagala zakon in v kateri je prav tako sodelovala sedanja ministrica dr. Anja Kopač Mrak je pri ljudeh povzročila veliko stisk. Zaradi sankcij, ki jih je predvideval zakon so se množično odpovedovali varstvenemu dodatku: »Prejemniki dodatka niso bili enako obravnavani kot prejemniki ostalih socialnih transferjev in to je po mojem mnenju velika krivica. Eden izmed mnogih izzivov, ki čakajo ministrstvo, je tudi vzpostavitev preglednosti pri dodeljevanju socialnih transferjev. Danes namreč nihče ne ve, koliko pravzaprav posameznik prejme od države ali lokalnih skupnosti, pa najsi bo to v denarju ali oprostitvi plačila neke storitve. To je nujno, saj sedanji sistem kaže, da nekateri posamezniki niso zainteresirani za aktivno iskanje zaposlitve, ker ocenjujejo, da se delo ne izplača, medtem ko se drugi komaj preživijo iz dneva v dan. To ni pravična socialna država.«

Kot članica Odbora za zaposlovanje in socialo v Evropskem parlamentu se Romana Tomc veliko ukvarja z oblikovanjem krovne, evropske socialne politike: »EU mora z oblikovanjem socialne politike postaviti vzgled in okvir svojim državam članicam. Ponuditi mora konkretne rešitve, ob tem pa državam dopustiti dovolj svobode in suverenosti, da upravljajo s svojimi nacionalnimi socialnimi politikami.«