PREŠERNOV DAN. Slovenski narod se spominja svojega največjega poeta, tako doma kot v tujini!

Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi potekale večje in manjše prireditve, svoja vrata pa brezplačno odpirajo številne kulturne ustanove. Slovenski kulturni praznik je dan, ki spodbudi razmišljanje o Francetu Prešernu kot zgodovinsko pomembni osebnosti ter o pomenu, ki ga imata kultura in jezik za državo in narod.

V torek so na državni proslavi v Cankarjevem domu podelili najvišja slovenska priznanja v kulturi – Prešernove nagrade. Letošnja nagrajenca za življenjski opus sta akademska slikarka in grafičarka Metka Krašovec in prevajalec Aleš Berger. Režiserka in scenaristka Neda R. Bric je za proslavo izbrala pomenljiv naslov Pevcu vedno sreča laže.

Na današnji dan bo vrata odprla predsedniška palača. Ob 10.30 bo obiskovalce nagovoril predsednik republike Borut Pahor, pri tem pa se mu bodo pridružili velika Prešernova nagrajenca in nagrajenci Prešernovega sklada za leto ter predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer.

Pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi bo potekala prireditev ob kulturnem prazniku, na kateri bo govornik dramatik in lanski Prešernov nagrajenec za življenjsko delo Tone Partljič. Predstavniki države bodo položili venec ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani, minister za kulturo Tone Peršak bo obiskal tudi grob priznanega slovenskega pesnika v Kranju in popoldne na Brdu pri Kranju gostil letošnje Prešernove nagrajence.

Poleg uradnih zadev bo na današnji dan, kot je v navadi, “prešerno” po vsej državi. Ob vseh večjih in manjših prireditvah ne gre pozabiti na tradicionalni poklon pesniku, ki ga ob njegovem spomeniku na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije, v Kranju pa bo potekal tradicionalni Prešernov smenj.

Posebne dogodke ob prazniku pripravljajo številne kulturne institucije, mnoge omogočajo prost vstop.

Med rojaki v zamejstvu bo slovenski kulturni praznik odmeval v Gorici, Celovcu in Trstu.

Slovenskega literarnega velikana pa se številni spominjajo tudi na socialnih omrežjih. Tako je denimo publicist Dejan Kaloh na svojem Facebook profilu zapisal:

“»Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka.« France Prešeren v Memento Mori

Vsak dan je lahko naš zadnji dan. Vsak dan se lahko zgodi Prešernova »pratka«, v kateri se bo obrnil list, na katerem bo pisalo: »Napočil je vaš čas.« Iz dnevov je zato potrebno potegniti čim več ljubezni, veselja in pristnih doživetij. Kajti, ko bo prišel ta naš poslednji čas, bo lepo biti obdan s karseda mehkimi in toplimi spomini, in teh naj bo v naših življenjih tudi največ.”

Znani slovenski pevec in dobrotnik Gianni Rijavec pa je prav tako na FB zapisal: “Danes je SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK!…..V Cankarjevem domu se je sinoči osrednji govornik vprašal: ” Za kom bo jokala LEPA VIDA?”…..Kljub mojemu optimizmu mislim, da se kmalu ne bo imela več za kom jokati!….LEP KULTURNI PRAZNIK ŽELIM!”

Na pobudo vodje slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milana Zvera so v sredo, 8. februarja, slovenski evropski poslanci počastili državni kulturni praznik pred Prešernovim spomenikom na Schumannovem trgu pred Evropsko komisijo v Bruslju.

Republika Slovenija je namreč leta 2008 ob zaključku predsedovanja Evropski uniji podarila mestu Bruselj spomenik, na katerem je zapisana Prešernova Zdravljica v vseh uradnih jezikih EU. Spomenik stoji na prestižnem mestu tik pred sedežem Evropske komisije.

Dr. Milan Zver je ob letošnjem kulturnem prazniku dejal, da “spomenik predstavlja simbol države in hkrati simbol slovenske kulture in jezika. In kulturno je, če se spoštuje slovenske simbole in pesnike, kakršen je bil dr. France Prešeren, velik domoljub in Evropejec.”

Na pobudo dr. Milana Zvera se vse od leta 2010 vsako leto zberejo Evropski poslanci s svojimi sodelavci in položijo venec predenj. Če so v preteklosti večinoma zapeli slovensko himno Zdravljico, so letos dali prednost recitacijam Prešernovih pesmi. 

Slovenskega kulturnega praznika v Bruslju so se z deklamiranjem Prešernovih pesmi udeležili še Patricija Šulin, Romana Tomc, Franc Bogovič, Igor Šoltes in Ivo Vajgl.

Še to: Kljub vabilu na bruseljsko prizorišče te državnotvorne spominske slovesnosti v povezavi s Prešernovim dnevom, nista prišla Lojze Peterle in Tanja Fajon. Bojda sta imela obveznosti in sta se opravičila.