Milan Zver s pobudami Evropski komisiji glede sporne avstrijske zakonodaje o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu

Slovenski evroposlanec iz vrst ELS dr. Milan Zver je posredoval dve pobudi Evropski komisiji glede sporne avstrijske zakonodaje o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu. Objavljamo jo v celoti.

Sporna avstrijska zakonodaja o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu

Avstrija je s spremembo zakonodaje o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu s 1.1.2017 uvedla izredno visoke kazni, ki jih mora plačati podjetje oziroma naročnik storitve v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Namen sankcij je sicer ohranjati lojalno in nediskriminatorno konkurenco med avstrijskimi in tujimi podjetji ter zaščititi socialne pravice delavcev.

Globe, katerih vrednost lahko dosegajo do 50 tisoč evrov, pa se izrekajo predvsem zaradi majhnih birokratskih pomanjkljivosti, ki nimajo nobene povezave s temeljnim namenom zakona tj. preprečiti socialni dumping, ter pomenijo predvsem veliko finančno breme za mala in srednja podjetja.

Podjetniki, ki čezmejno opravljajo storitev v Avstriji, poročajo o prejemanju visokih kazni samo zaradi manjkajočih dokumentov in oz. njihovih prevodov v nemški jezik. Tudi v primeru, da jih dostavijo v roku, jim avstrijska finančna policija zaračunava še dodatne kazni na primer zaradi neustrezne višine postavke ali neustrezno razporeditvijo delavcev v avstrijske plačilne razrede.

Direktiva 2014/67/EU pa v 20. členu določa, da morajo biti predvidene kazni, ki se uporabljajo v primeru kršitev učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

V zvezi s tem sprašujem Komisijo:

1. Ali Komisija meni, da so tako visoko izrečene kazni sorazmeren ukrep?
2. Ali Komisija ne meni, da taki ukrepi posredno diskriminirajo tuja podjetja in tako omejujejo prosti pretok storitev?

Sporen avstrijski zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu

Avstrija je s 1. januarjem 2017 z Zakon o boju proti plačilnemu in socialnemu dumpingu uveljavila strožje kazni za tuja podjetja in delavce, ki opravljajo storitve na avstrijskem trgu.

Namen zakona je naj bi bil ohranjati lojalno in nediskriminatorno konkurenco med avstrijskimi in tujimi podjetji ter zaščititi socialne pravice delavcev, toda v praksi se omenjeni zakon izvaja na način, ki omejuje prosti pretok storitev, ki je eden izmed temeljnih elementov  učinkovitega delovanja enotnega trga EU.

Ko slovenska podjetja želijo napotiti delavce tretjih držav na začasno delo v Avstrijo, se soočijo s celo vrsto zapletov, ki jih povzroča avstrijski zavod za zaposlovanje. Ta namreč v zadnjih dveh letih množično zavrača prijavne obrazce slovenskih podjetij, ki zaposlujejo te državljane. Tudi v primeru, da imajo ti delavci urejen status v Sloveniji, in so zaposleni v podjetju že več kot 10 let. Dovoljenje za opravljanje dela navadno dobijo šele po pritožbi.

Podjetniki, ki imajo že vnaprej sklenjene pogodbe, žal zaradi številnih administrativnih ovir ne morejo pravočasno realizirati obveznosti iz pogodb, zaradi česar prihaja do odpovedi že sklenjenih poslov.

V zvezi s tem me zanima:

1. Ali namerava Komisija sprožiti postopke proti Avstriji, da bi preverila ali poteka izvajanje Zakona v skladu s pravili notranjega trga?