Jens Stoltenberg: Povečanje obrambnih izdatkov ključno za čezatlantsko vez

“Nato temelji na vezi med Severno Ameriko in Evropo. Ta vez je bila doslej v dobrih in slabih časih nezlomljiva,” je poudaril Stoltenberg. Generalni sekretar je prepričan, da bodo obrambni ministri ta teden znova potrdili trajen pomen čezatlantske vezi.

Za trdnost te vezi pa je po Stoltenbergovih besedah ključna poštena delitev odgovornosti in bremen ter povečanje obrambnih izdatkov. “Na srečanju bomo poudarili pomen poštene delitve bremen in višjih obrambnih izdatkov,” je izpostavil.

Ob tem je predstavil sveže podatke o obrambnih izdatkih v letu 2016, ki kažejo, da so se realni izdatki evropskih zaveznic in Kanade povečali za 3,8 odstotka, kar pomeni deset milijard dolarjev več za skupno obrambo in bistveno več, kot je bilo predvideno.

To je pomemben premik, a zdaj je ključno ohraniti zagon, opozarja Stoltenberg. Nihče ne pričakuje, da bodo vse zaveznice takoj dosegle cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, pričakuje pa se, da bodo ustavile rezanje izdatkov in se cilju čim prej približale, je poudaril.

Zaveznice so se na vrhu v Walesu leta 2014 zavezale, da si bodo prizadevale cilj dveh odstotkov doseči v desetih letih, torej do leta 2024. Omenja se možnost spremembe tega cilja na zahtevo nove ameriške administracije, a konkretnih informacij o tem za zdaj ni.

Za zdaj cilj dveh odstotkov po trenutno dostopnih podatkih izpolnjuje pet zaveznic – poleg ZDA še Grčija, Velika Britanija, Estonija in Poljska. Slovenija je med najslabšimi, sploh najslabša pa je po deležu obrambnih izdatkov za investicije.

Stoltenberg pravi, da se bodo na zasedanju pogovorili o tem, kako lahko storijo več za povečanje izdatkov in pravičnejšo porazdelitev bremen, ter prisluhnili novemu ameriškemu kolegu, na podrobnosti pa je treba počakati do konca razprav.

V dveh telefonskih pogovorih Stoltenberga in novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa so bili obrambni izdatki in pomen poštene delitve bremen glavna tema, je še pojasnil generalni sekretar in dodal, da se glede tega strinja s Trumpom.

Nova ameriška administracija izpostavlja tudi pomen skupnega boja proti terorizmu z Bližnjega vzhoda in severa Afrike, tako bo tudi to pomembna tema zasedanja. Nato za zdaj podpira globalno koalicijo proti teroristični skupini Islamska država ter uri partnerje v Iraku, Jordaniji in Tuniziji, a Stoltenberg poudarja, da lahko in mora storiti več.

Generalni sekretar zavezništva je danes znova poudaril tudi to, da je nova ameriška administracija doslej izpostavljala enako sporočilo: da ostajajo predani Natu. To potrjuje tudi krepitev vojaške navzočnosti ZDA v Evropi, ki sedaj poteka prvič po dolgem času.

Močan Nato je pomemben tako za Evropo kot za ZDA, je še dejal Stoltenberg in spomnil, da je Nato doslej sploh edinkrat uporabil 5. člen Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001.

Nekateri viri pri Natu izpostavljajo, da pričakujejo od Mattisa umirjen, zadržan in popolnoma obvladan nastop, saj daje obrambni minister povsem drugačen vtis kot predsednik Trump s svojimi preteklimi “izleti v neznano”.

Mattis kot nekdanji zavezniški poveljnik za transformacijo v letih 2007-2009 tudi dobro pozna delovanje Nata. Na sploh so se tudi Trumpove izjave o Natu po navedbah bruseljskih virov umirile in so zdaj svetlobna leta stran od njegovih prvotnih ocen, da Nato ni pomemben.

Mattis je eden od štirih visokih predstavnikov ameriške administracije, ki bodo v prihodnjih dneh v Evropi – poleg njega pridejo v kratkem še podpredsednik Mike Pence, ki bo v nedeljo in ponedeljek v Bruslju, zunanji minister Rex Tillerson in senator John McCain.

Obrambni ministri bodo v sredo in četrtek razpravljali tudi o krepitvi odvračalne in obrambne drže s povečanjem navzočnosti zavezništva na vzhodu ter o soočanju z izzivi na jugu.

V okvir teh načrtov sodi napotitev štirih večnacionalnih bojnih skupin na vzhod Evrope, tudi kanadskega bataljona v Latviji, v katerem sodeluje tudi Slovenija. Ob robu zasedanja je predviden tudi poseben sestanek zaveznic, ki sodelujejo v kanadskem bataljonu.

Dvodnevnega zasedanja se bo udeležila tudi slovenska obrambna ministrica Andreja Katič, ki bo pred začetkom zasedanja v sredo dopoldne obiskala sedež Evropske obrambne agencije in se sestala z njenim izvršnim direktorjem.

Po zasedanju je v Bruslju predviden tudi sestanek globalne koalicije proti teroristični skupini Islamska država. Na sedežu Nata ga bo gostil ameriški obrambni minister Mattis, ki naj bi predstavil prioritete nove ameriške administracije na tem področju. (sta)