Državni zbor sprejel novelo zakona o tujcih
Državni zbor je nocoj s 47 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o tujcih, ki predvideva aktivacijo posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Potrjeno je bilo dopolnilo NSi, po katerem bo za to dovolj 46 poslanskih glasov, zaradi tega je proti glasovalo več koalicijskih poslancev, tudi predsednik DZ Milan Brglez.
“Danes je bilo veliko govora o varnosti in človekovih pravicah, ki sta zame vedno bili in bosta razumljeni in obravnavani kot neločljivi vrednoti, tako ju definira tudi naša ustava,” je v obrazložitvi glasu dejal Brglez in ob tem napovedal, da bo glasoval proti noveli.
“Ne morem glasovati za zakon, za katerega menim, da krši ustavo in mednarodne pogodbe, ki jih je ratificirala Slovenija. Bojim se, da ta zakon uzakonja kršitve temeljnih človekovih pravic, ki so določene v naši ustavi,” je dejal in izrazil bojazen, da bo imel sprejem takega zakona posledice za Slovenijo tudi na mednarodnem parketu.
Podobno kot Brglez je proti noveli glasovalo kar nekaj poslancev koalicije, med drugim del poslancev SMC in DeSUS ter poslanci SD. Predvsem v DeSUS in SD je pretehtalo sprejeto dopolnilo, saj so že pred tem napovedovali, da zanje rešitev, po kateri bo za aktivacijo ukrepa zaprtja meje dovolj absolutna večina, ni sprejemljiva.
Novelo so torej podprli v delu največje koalicijske poslanske skupine SMC ter v opozicijskih SDS in NSi, prav tako je za glasoval del poslancev DeSUS. Proti pa so bili še ZL.
Med vidnejšimi poslanci SMC, ki so glasovali proti, je bil poleg Brgleza še Mitja Horvat, ki je menil, da ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ni uspela uspešno odgovoriti na temeljne dileme glede zakona. Nekaj poslancev SMC pa ni oddalo glasu za ali proti, bodisi so bili vzdržani oz. niso bili prisotni, med njimi so bili denimo Jani Möderndorfer, Simon Zajc in Saša Tabaković.
Novela predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Za tak ukrep mora glasovati absolutna večina, torej 46 poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bo določil tudi območje izvajanja ukrepa.
DZ bo o aktivaciji ukrepa odločal na predlog vlade, ta pa bo to predlagala, ko bo ministrstvo za notranje zadeve ocenilo, da bi bila lahko ali sta že zaradi spremenjenih razmer na področju migracij ogrožena javni red ali notranja varnost države. Z dopolnilom so v torek dodali še pristavek “kar bi lahko otežilo delovanje osrednjih državnih institucij in zagotavljanje njenih vitalnih funkcij”.
Vlada bo o izvajanju ukrepa mesečno poročala DZ. Ko bo ministrstvo ocenilo, da razlogov za ukrep ni več, bo to predlagalo vladi, ta pa državnemu zboru, ki bo lahko zaustavil izvajanje ukrepa z večino glasov vseh poslancev. Prenehanje ukrepa lahko predlaga tudi najmanj deset poslancev. Mnenje k predlogu lahko poda tudi Svet za nacionalno varnost.
O okoliščinah za aktivacijo oz. prenehanje ukrepa vlada obvesti generalnega sekretarja ZN in visokega komisarja ZN za begunce, Evropsko komisijo ter generalnega sekretarja Sveta Evrope.
Posebni ukrep iz novele predvideva, da policija tujcu, ki ne bo izpolnjeval pogojev za vstop v Slovenijo, ne bo dovolila vstopa v državo, tujca, ki je nezakonito vstopil v državo in se na območju izvajanja ukrepov nahaja nezakonito, pa bo privedla do državne meje in ga napotila v državo, iz katere je nezakonito vstopil.
Če bo tujec, ki bo poskušal nezakonito vstopiti na mejnem prehodu ali je že nezakonito vstopil na ozemlje Slovenije iz sosednje države članice EU, izrazil namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, bo policija izvedla identifikacijski postopek in ugotavljala njegovo identiteto, še predvideva besedilo novele.
Ne glede na določbe zakona, ki ureja mednarodno zaščito, pa policija to namero zavrže kot nedopustno, če v sosednji državi članici EU, iz katere je tujec vstopil, ni sistemskih pomanjkljivosti glede azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost mučenja, nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in tujca napoti v to državo. O pritožbah bo odločalo ministrstvo za notranje zadeve, a pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve, še predvideva novela. (sta)
