Po dveh letih “kubanskega” pripora Milko Novič po ekspertizi nemškega balističnega strokovnjaka le svoboden človek!

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani se bo danes nadaljevalo sojenje nekdanjemu zaposlenemu Kemijskega inštituta Milku Noviču, ki ga obtožnica bremeni umora direktorja inštituta Janka Jamnika 16. decembra 2014. Tokrat naj bi bilo končno več znanega glede balističnega mnenja nemških strokovnjakov, na katerega obramba računa za razbremenitev obdolženca.

Po neuradnih informacijah nekaterih medijev ugotovitve izvedenca iz Münchna naj ne bi bile obremenilne za Noviča. Na današnjem naroku naj bi sodnica soočila nemškega izvedenca in zdaj že upokojenega uslužbenca Nacionalnega forenzičnega laboratorija Franca Sabljiča, ki je izdelal balistično mnenje v primeru Novič. Prav Sabljičevo izvedeniško mnenje glede najdenih ostankov streljanja pa je obremenjujoče za Noviča.




Pred nedavnim je sicer ustavno sodišče obravnavalo tudi ustavno pritožbo Noviča na podaljšanje pripora. Ustavni sodniki o pritožbi še niso odločili. Junija letos, ko so ustavni sodniki prvič odločali o podobni Novičevi pritožbi, so razveljavili vse dotedanje sklepe o podaljšanju pripora in zadevo vrnili v ponovno odločanje okrožnemu sodišču, ki pa je Noviču ponovno odredilo pripor, temu pa je pritrdilo tudi višje sodišče.

Nekdanji zaposleni na Kemijskem inštitutu Novič je obtožen, da je decembra 2014 z dvema streloma v glavo na parkirišču gostinskega lokala na Viču v Ljubljani umoril direktorja omenjenega inštituta Jamnika. Grozi mu do 30 let zapora. A dosedanji dokazi v sodnem postopku so pokazali, da je ostalo nerazčiščenih še mnogo nejasnosti, saj sodišče enostavno nima dovolj dokazov za obsodbo.

Še to: Petra Janša, novinarka Demokracije, ki sojenje Noviču spremlja že od samega začetka, je prepričana, da je namen vsega tega sodnega zavlačevanja, da se ustvari dvom. “Če bi se posnetke res pogledalo, imamo prave morilce, naročnikom pa to najbrž ni v interesu, da bi se to raziskalo, saj so najbrž za tem umorom politični ali finančni vrhovi,” je dejala za Novo24TV.

[su_box title=”Nemški balistični ekspert: ne moremo neizpodbitno trditi, da je dejansko streljal Novič!”]Nemški izvedenec balistične stroke Axel Manthei je v današnjem pričanju v sojenju Milku Noviču za umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika na vprašanja sodnice Špele Koleta pojasnil, da na podlagi delcev, najdenih na rokah Noviča, ne more neizpodbitno trditi, da je ta 14. decembra 2014 dejansko streljal.

Na Novičevih rokah, laseh in jakni so našli malo delcev, ki so značilni za streljanje. Razlog bi lahko bil tako to, da Novič tistega večera pred lokalom na ljubljanskem Viču ni streljal na svojega nekdanjega direktorja Jamnika, ali pa tudi to, da so bili vzorci vzeti šele 23 ur po streljanju, je pojasnil Manthei. Možno bi bilo tako, da bi delci v 23 urah že odpadli oz. bili oprani, kot tudi da bi bili najdeni delci preneseni od drugod. Kot je sodnici pojasnil Manthei, so s kolegi v najširšem možnem smislu prišli do enakih rezultatov kot strokovnjaki slovenskega nacionalnega forenzičnega laboratorija. Drugačna je le razvrstitev kategorij vzorcev. Nemci vzorce kategorizirajo v kategorije od A do D, pri tem kategorija A ustreza delcem, ki po elementarni sestavi ustrezajo orožju, najdenem na kraju. V kategorijo B spadajo delci, ki so nastali kot posledica streljanja, a ne ustrezajo popolnoma tej definiciji, delci C pa lahko nastanejo pri streljanju, vendar ne nujno, najdejo pa se ob streljanju. Delci, ki so jih našli na laseh obtoženega, so iz kategorije B, je pojasnil Manthei. V tulcu so bili najdeni elementi svinec, barij, antimon in kositer. Delci z rok so vsebovali ali kombinacije svinca, barija in antimona oz. svinca, barija in kositra, noben delec pa ni vseboval vseh štirih elementov, je dejal Manthei in ob tem poudaril, da pri nekem streljanju nastanejo delci iz kategorij A, B in C. Tudi delec z Novičeve glave, ki je vseboval vse štiri elemente, je imel tako intenziteto, da bi bil lahko uvrščen v kategorijo A. Prav tako se ne da glede na obliko teh delcev določiti, ali so posledica streljanja ali morda kakega drugega izvora. Manthei je danes potrdil, da kontaminacije vzorcev na katerem koli delu telesa ne more izključiti. “Enkrat si z roko sežemo v lase in imamo možnost, da prenesemo te delce. Moramo govoriti tudi o oddaljenosti delcev. V časovnem razponu 23 ur lahko te delce izperem z umivanjem rok in tuširanjem. Obe variaciji sta možni, tako naknadnega vnosa kot spiranja,” je pojasnil. Nemški izvedenec je kot popolnoma možno ocenil tudi opcijo, da bi bili delci, najdeni na Novičevi jakni, ostanki streljanja izpred enega leta. Novič namreč trdi, da je sam res streljal leto dni pred umorom na strelišču. V nadaljevanju je izvedencu vprašanja zastavljala tožilka Blanka Žgajnar, ki je od izvedenca predvsem želela izvedeti, ali bi bilo možno, da bi se delci z Novičeve jakne, ki so posledica streljanja, ob kasnejšem rokovanju z njo prestavili v forenzičnem laboratoriju, na tožilstvu, sodišču in tudi v laboratoriju za biokemične preiskave. Manthei je pojasnil, da v Münchnu niso jemali novih vzorcev, temveč so analizirali vzorce, ki so jih odvzeli že slovenski preiskovalci. Zato stvari, ki so se z jakno dogajale po odvzemu vzorcev, na njihovo delo niso imele nikakršnega vpliva. Po odmoru se obravnava nadaljuje z vprašanji Novičevih zagovornikov za nemškega izvedenca.[/su_box]

[su_box title=”Okrožno sodišče v Ljubljani je po zaslišanju nemškega izvedenca, ki je postavil dvom v trdnost dokazov, odpravilo pripor za Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika.”]

Sodnica Špela Koleta je namreč odločila, da je danes slišano zadostna podlaga, da Noviča, ki je v priporu že skoraj dve leti, izpustijo na prostost. Nemški izvedenec balistične stroke Axel Manthei je v današnjem pričanju na vprašanja sodnice pojasnil, da na podlagi delcev, najdenih na Novičevih rokah, ne more neizpodbitno trditi, da je ta 14. decembra 2014 dejansko streljal. Na Noviču so našli malo delcev, ki so značilni za streljanje. Razlog bi lahko bil to, da tistega večera ni streljal na Jamnika, ali pa tudi to, da so bili vzorci vzeti šele 23 ur po streljanju. Kot popolnoma možno je ocenil tudi opcijo, da bi bili delci, najdeni na Novičevi jakni, ostanki streljanja izpred enega leta. Novič namreč trdi, da je sam res streljal leto dni pred umorom na strelišču. Manthei je še pojasnil, da so s kolegi v najširšem možnem smislu prišli do enakih rezultatov kot slovenski strokovnjaki. Kljub temu pa je nemško mnenje bistveno manj obremenilno za Noviča kot mnenje slovenskega balističnega izvedenca Franca Sabliča. Ta se je danes tudi direktno soočil z Mantheiem. Tako je Sablič na podlagi pregleda izsledkov Nacionalnega forenzičnega laboratorija prepričan, da sta bila strela proti Janku Jamniku izstreljena iz pištole AP66 madžarske proizvodnje brez dušilca, da je storilec streljal z razdalje več kot 20 ali 25 centimetrov, pri streljanju od bližje bi se na koži okoli strelne rane poznala t. i. tetovaža. Strelec je po mnenju Sabliča streljal v pol čepečem ali klečečem položaju. Nemški strokovnjak je bil danes manj določen. Kar se tiče razdalje streljanja, je Manthei ocenil, da je bilo na Jamnika streljano z razdalje 10 ali več centimetrov. Ker je glava gibljivi del telesa, bi bilo po njegovem mnenju možno, da je bil kot streljanja tudi drugačen in da se je Jamnik, ko je zagledal strelca, instinktivno sklonil. Čeprav je dušilec za navedeno pištolo zaradi njene oblike izjemno redek in postane taka pištola z dušilcem nepraktična, pa je dopustil tudi možnost, da strela nihče v okolici ni slišal zaradi uporabe dušilca. Sablič je klub izpovedbi nemškega kolega danes ponovil, da vztraja pri svojem izvedeniškem mnenju. Zaradi tega mu je zagovornik Noviča, Žiga Podobnik, očital, da v svojem mnenju izhaja iz predpostavk, ki niso znanstvene. Kritični so bili do Sabliča predvsem zato, ker v svojem mnenju “ne pušča nobenega dvoma”. “Morda je njegova razlaga ena od možnih, ni pa edina in ni znanstveno dokazljiva,” je dejal Podobnik. Ob koncu soočenja mnenj nemškega in slovenskega balističnega izvedenca je Novičev zagovornik, Jože Hribernik, na podlagi mnenja nemških izvedencev sodišču znova predlagal, da odpravi njegovemu klientu pripor. “Novič že dve leti trpi, čas je, da se odpravi ta nesmisel,” je dejal. Tožilka Blanka Žgajnar se z odpravo pripora ni strinjala. Kot je dejala, se razlogi za pripor kljub izvedenskemu mnenju niso v ničemer spremenili in ob tem izpostavila podatek o bazni postaji ter o Novičevem t. i. “seznamu za fentanje”. Ob tem je predlagala, da bi sodišče v nadaljevanju zaslišalo še drugo avtorico nemškega izvedeniškega mnenja ter izvedenko Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) Ester Ceket. Sodnica Špela Koleta ni upoštevala stališča tožilstva in je sprejela sklep o odpravi pripora Noviču. Tudi glede baznih postaj je spomnila na mnenje izvedenca Telekoma, ki je dopustil možnost, da se je bazna postaja vklopila ravno v času streljanja. “Sodišče zaenkrat nima dvomov v ugotovitve NFL,” je ob tem dodala. Ker nemško izvedeniško mnenje glede krvnih sledi še ni dokončano, je za prihodnji teden predvideno obravnavo prestavila na 4. januar. Tedaj naj bi zaslišali nemško strokovnjakinjo in izvedenko NFL. Nemško izvedeniško mnenje glede krvnih sledi pa bo v tem času tudi prevedeno. Nekdanji zaposleni na Kemijskem inštitutu Novič je v priporu že od decembra 2014, njegovi odvetniki pa so večkrat skušali doseči odpravo pripora. Ustavno sodišče je 19. julija letos ugodilo Novičevi pritožbi ter razveljavilo odločitvi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani glede pripora. Zadevo je ustavno sodišče tedaj poslalo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču, ki je dan kasneje za Noviča znova odredilo pripor, 29. julija pa je to odločitev potrdilo še višje sodišče. Novič se je znova obrnil na ustavno sodišče, ki pa v drugo o priporu še ni odločilo. Odločitev o odpravi pripora so danes pozdravili tudi podporniki Odbora 2014, ki ves čas spremljajo Novičeve obravnave in vztrajajo, da se mu godi krivica. Na Novičevih rokah, laseh in jakni so našli malo delcev, ki so značilni za streljanje. Razlog bi lahko bil tako to, da Novič tistega večera pred lokalom na ljubljanskem Viču ni streljal na svojega nekdanjega direktorja Jamnika, ali pa tudi to, da so bili vzorci vzeti šele 23 ur po streljanju, je pojasnil Manthei. Možno bi bilo tako, da bi delci v 23 urah že odpadli oz. bili oprani, kot tudi da bi bili najdeni delci preneseni od drugod. Kot je sodnici pojasnil Manthei, so s kolegi v najširšem možnem smislu prišli do enakih rezultatov kot strokovnjaki slovenskega nacionalnega forenzičnega laboratorija. Drugačna je le razvrstitev kategorij vzorcev. Nemci vzorce kategorizirajo v kategorije od A do D, pri tem kategorija A ustreza delcem, ki po elementarni sestavi ustrezajo orožju, najdenem na kraju. V kategorijo B spadajo delci, ki so nastali kot posledica streljanja, a ne ustrezajo popolnoma tej definiciji, delci C pa lahko nastanejo pri streljanju, vendar ne nujno, najdejo pa se ob streljanju. Delci, ki so jih našli na laseh obtoženega, so iz kategorije B, je pojasnil Manthei. V tulcu so bili najdeni elementi svinec, barij, antimon in kositer. Delci z rok so vsebovali ali kombinacije svinca, barija in antimona oz. svinca, barija in kositra, noben delec pa ni vseboval vseh štirih elementov, je dejal Manthei in ob tem poudaril, da pri nekem streljanju nastanejo delci iz kategorij A, B in C. Tudi delec z Novičeve glave, ki je vseboval vse štiri elemente, je imel tako intenziteto, da bi bil lahko uvrščen v kategorijo A. Prav tako se ne da glede na obliko teh delcev določiti, ali so posledica streljanja ali morda kakega drugega izvora. Manthei je danes potrdil, da kontaminacije vzorcev na katerem koli delu telesa ne more izključiti. “Enkrat si z roko sežemo v lase in imamo možnost, da prenesemo te delce. Moramo govoriti tudi o oddaljenosti delcev. V časovnem razponu 23 ur lahko te delce izperem z umivanjem rok in tuširanjem. Obe variaciji sta možni, tako naknadnega vnosa kot spiranja,” je pojasnil. Nemški izvedenec je kot popolnoma možno ocenil tudi opcijo, da bi bili delci, najdeni na Novičevi jakni, ostanki streljanja izpred enega leta. Novič namreč trdi, da je sam res streljal leto dni pred umorom na strelišču. V nadaljevanju je izvedencu vprašanja zastavljala tožilka Blanka Žgajnar, ki je od izvedenca predvsem želela izvedeti, ali bi bilo možno, da bi se delci z Novičeve jakne, ki so posledica streljanja, ob kasnejšem rokovanju z njo prestavili v forenzičnem laboratoriju, na tožilstvu, sodišču in tudi v laboratoriju za biokemične preiskave. Manthei je pojasnil, da v Münchnu niso jemali novih vzorcev, temveč so analizirali vzorce, ki so jih odvzeli že slovenski preiskovalci. Zato stvari, ki so se z jakno dogajale po odvzemu vzorcev, na njihovo delo niso imele nikakršnega vpliva. Po odmoru se obravnava nadaljuje z vprašanji Novičevih zagovornikov za nemškega izvedenca.[/su_box]