SDS bi škodo zaradi na tisoče (!) nerazglašenih oporok povrnila z interventnim zakonom

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog interventnega zakona za odpravo posledic in povračilo škode zaradi nerazglašenih oporok, je danes pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. S predlogom novele zakona o dedovanju pa v SDS predlagajo vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji, ki bi ga vodilo vrhovno sodišče.

Gorenak je na novinarski konferenci spomnil, da je od leta 1945 nastalo skupno 5329 nerazglašenih oporok. Po njegovih besedah rešitve za oškodovance po sedanji zakonodaji ni, ker so za večino teh primerov potekli absolutni zastaralni roki. To pomeni, da večina oškodovanih po obstoječem pravnem redu ne more tega premoženja pridobiti ali dobiti odškodnine.

Po oceni SDS lahko težavo rešijo le z interventnim zakonom, ki se bo nanašal le na 5329 nerazglašenih oporok. Predlog zakona je kratek in predvideva nekaj možnosti. Po prvi bi tisti, ki so bili upravičeni do premoženja, pa ga niso dobili in ga je dobil nekdo tretji, prejeli denarno nadomestilo ali odškodnino neposredno iz državnega proračuna.

V skladu z drugo možnostjo bi oškodovanci skušali dobiti premoženje tako, da bi ga zahtevali od tistih ljudi, ki s tem premoženjem upravljajo, pa ne bi smeli. SDS kot tretjo možnost predlaga sklenitev sporazuma med ljudmi, ki razpolagajo s premoženjem, in tistimi, ki bi morali, je povedal Gorenak.

Opomnil je še, da je sedaj na področju hranjenja oporok zmešnjava, saj so nekatere na sodiščih, nekatere pri notarjih ali odvetnikih. Da do takih primerov, kot so založene oporoke, v bodoče ne bi moglo več prihajati, pa SDS predlaga novelo zakona o dedovanju.

Poleg predloga za vzpostavitev centralnega registra vseh oporok v Sloveniji vsem tistim, ki danes oporoke še hranijo, predlagajo, da v določenem času oporoke prenesejo na vrhovno sodišče. Po vzpostavitvi enotnega registra pa bi moral sodnik, ki vodi postopek dedovanja, preveriti, ali v centralnem registru oporok obstaja v konkretni zadevi kakšna oporoka. Z zakonom še predvidevajo, da so ti postopki pred vrhovnim sodiščem brezplačni, je še povedal Gorenak.

Mediji so v oktobru namreč ponovno spomnili na primere 945 nerazglašenih oporok, ki so jih našli med skrbnim pregledom na sodiščih po Sloveniji. V 140 primerih bi lahko imele nerazglašene oporoke tudi materialnopravne posledice.

Na vrhovnem sodišču so zaradi tega zakonodajalca že pozvali k pripravi zakonskih podlag za sistemske izboljšave. Zdajšnja zakonodaja ima namreč glede shranjevanja oporok po njihovi oceni visoke elemente tveganja. Enotna evidenca oporok nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi bilo to smiselno, so opozorili.

Na ministrstvu za pravosodje so ob tem priznali, da takšni primeri zagotovo ne prispevajo h krepitvi zaupanja v pravno državo. Da bi morala odgovornost za nerazglašene oporoke prevzeti država, pa so ocenili pri varuhu človekovih pravic. (sta)