Na univerzah ostaja učni jezik slovenščina, bravo dr. Marko Jesenšek, bravo dr. Vinko Gorenak!

Odbor DZ za izobraževanje je danes obravnaval in sprejel dopolnila k predlogu novele zakona o visokem šolstvu. Po štirih urah razprave, ki se je v glavnem vrtela okoli učnega jezika, so poslanci črtali sporni člen, ker o njem ni bilo doseženega soglasja stroke. Tako na univerzah zaenkrat ostaja vse po starem oz. učni jezik ostaja slovenski. Eden glavnih zaslužnih, ki se je v preteklih mesecih javno izpostavil za “slovensko stvar”, je znani slovenist, dr. Marko Jesenšek, aktualni prorektor na Univerzi v Mariboru.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]Kolumna Dejana Kaloha “Boj za slovensko besedo“[/su_box]

Na današnji seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino sta Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš in Manca Erzetič z Inštituta Nove revije izpostavila, da se morajo javni izobraževalni programi, financirani iz proračuna, izvajati v slovenskem oz. domačem jeziku. Zavzela sta se za umik prvega člena predloga, ki je pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideval uvajanje tujih učnih jezikov oziroma angleščine. Po njunem mnenju bi namreč ta člen med drugim kršil jezikovno resolucijo.

V razpravi je tudi poslanec SDS Vinko Gorenak poudaril, da se v Sloveniji govori slovensko. “Država je dolžna tudi v primeru tujih gostujočih profesorjev ne glede na znanje študentov zagotoviti prevajanje,” je bil jasen.

[su_box title=”PREBERITE ŠE KOLUMNO DR. VINKA GORENAKA”]V Sloveniji je slovenščina uraden jezik, pika, amen in konec!

Ustava RS v 11. členu pravi: »Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina…..«. Kljub temu je šolska ministrica Maja Makovec Brenčič v Državni zbor poslala zakonske spremembe Zakona o visokem šolstvu, s katerimi je predvidela zakonsko spremembo, pa kateri bi na slovenskih univerzah, oziroma fakultetah, slovenski profesorji slovenskim študentom lahko predavali v tujem – največkrat angleškem jeziku. Za tak njen predlog je bil rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, kaj menijo ostali rektorji ostalih univerz niti ne vem, ker se več ali manj sploh niso oglasili. So pa se oglasili predstavniki slovenistike na univerzi v LJ in MB, ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V en glas so dopovedovali, da v Sloveniji govorimo slovensko in da to mora spoštovati tudi vsaka univerza. Tudi sicer je vse jasno. Slovenščina je uraden jezik ne le v Sloveniji ampak tudi v EU. Pred nekaj meseci sem bil v EU parlamentu. Kar se tiče Slovencev sva bila tam le jaz in Matej Tonin iz NSI. Oba razumeva in vsaj povprečno govoriva angleško. Kljub temu pa so tam vse prevajali v slovenščino, ne glede na to, da so vsi videli in vedeli, da oba s Toninom na glavi nimava slušalk, kar je pomenilo, da prevoda ne poslušava. Pravilo, da je slovenščina eden od uradnih jezikov EU je bilo v celoti spoštovano. No na slovenskih univerzah, oziroma fakultetah, pa naj bi slovenski profesorji slovenskim študentom predavali v tujem jeziku? Le zakaj? Ne glede na vztrajanje nekaterih, je tokrat popustila tudi koalicija, vsaj začasno. V Sloveniji bo slovenščina ostala uradni jezik. Vsaj do nadaljnjega. Pa pika amen in konec.[/su_box]

Rektor novogoriške univerze Danilo Zavrtanik se ni želel spuščati v razpravo o smiselnosti uporabe tujih jezikov na univerzah. Je pa izrazil prepričanje, da bodo morale generacije, ki se rojevajo, znati vsaj tri oz. pet jezikov in eden izmed teh je slovenščina.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa je opozoril, da se po nepotrebnem izhaja iz predpostavke, da se na univerzah ne uči slovensko. “Poslanstvo univerze je odpiranje v svet,” je poudaril in dodal, da je to uresničljivo tudi s tujim in ne le slovenskim jezikom. Opozoril je, da Slovenijo zapušča vedno več srednješolcev, ki se po zaključeni šoli odpravijo v tujino. Zapiranje v resnici škodi širjenju slovenščine in slovenske kulture, je prepričan.

A javne razprave in izpostavljene dileme o predlaganem členu novele so prepričale tudi vlado in koalicijo, ki sta presodili, da pri tem členu ne bosta vztrajali in da bosta z dopolnilom predlagali njegovo črtanje. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je na vprašanje o razlogih poslancu Tomažu Liscu (SDS) pojasnila, da je to zato, da se strokovna javnost poenoti.

Poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak pa se je na seji vprašala, ali je financiranje v visokem šolstvu ustrezno urejeno.

V zvezi s proračunskim financiranjem študijske dejavnosti, za katerega je predvideno, da se do leta 2031 poveča s sedanjih 0,65 odstotka BDP na en odstotek BDP, je ministrica povedala, da gre za uskladitev z ministrstvom za finance glede javnofinančnega ravnotežja in sprejetega fiskalnega pravila.

Financiranje v višini enega odstotka BDP je za ZL po navedbah poslanca Mihe Kordiša popolnoma nesprejemljivo. Visoko šolstvo se po njegovem mnenju obravnava kot talec kapitala in neoliberalizma. Če želimo dvigniti kakovost visokega šolstva, moramo povečati financiranje, je dejal. Sam v noveli med drugim pogreša definicijo javne službe ter jasno razmejitev med javnim in zasebnim.

Poslanec SMC Saša Tabaković je ob tem opozoril, da novela vzpostavlja predvidljiv in stabilen model financiranja. Odpravlja pa tudi nekaj drugih anomalij. Tudi uvajanje institucionalne akreditacije je po njegovi oceni vsekakor potrebno.

Za študente in predsednika Študentske organizacije Slovenija Klemna Balanča pa sta najpomembnejša dostopnost in kakovost študija. Zato si želijo, da bi novelo DZ sprejel čim prej, četudi brez omenjene spremembe glede učnega jezika, in da se čim prej lotijo sistemskega zakona.

S tem so se strinjali tudi drugi člani odbora DZ, saj so na koncu na predlog SD sprejeli sklep, s katerim so ministrstvo zavezali, naj v roku šestih mesecev od uveljavitve te novele pripravi sistemski zakon, ki bo opredeljeval javno službo, vnovič morda tudi določbe o učnem jeziku in podobno. (sta/ured)

Prorektor UM, dr. Marko Jesenšek je v zadnjih mesecih bil veliki boj za “slovensko stvar”, za to, da slovenski jezik na slovenskih univerzah ostaja učni jezik.