KNOVS upravičeno nad policijo: delajte zakonito in po Ustavi RS, drugače bomo uporabili še vse druge parlamentarne instrumente!

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) zahteva pravico do vpogleda v interne akte o delu kriminalistične policije, ki se nanašajo tudi na preiskavo primera Ornig. Policija naj bi s prikrivanjem dokumentov onemogočala delo komisije, so prepričani njeni člani iz vrst SDS.

Policija zavrača, da bi KNOVS predala navodilo o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene in strokovno navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije, čeprav gre za dokumente na podlagi katerih policija posega v človekove pravice državljank in državljanov.

Zjutraj je za zaprtimi vrati potekala Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), na kateri so poslanke in poslanci želeli obravnavati akte in predpise s področja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in metod dela ter predpise, ki urejajo poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Predsednik komisije mag. Branko Grims in člana komisije Janez Janša ter Žan Mahnič so po seji komisije v izjavi za medije predstavili nekatera dejstva o onemogočanju dela parlamentarne komisije.

Zgodba, o kateri je tekla beseda na jutranji seji komisije, po besedah mag. Grimsa postavlja vprašanje, kakšna je ta država, in »ali je ta država pod sedanjo vlado v celoti demokratična ali ni. Na področju dela obveščevalnih varnostnih služb je samo eno parlamentarno telo, in taka je tudi običajna praksa v demokratičnih državah, ki ima pravico vpogleda v pravilnike, akte, aktivno delovanje, naloge, ipd. in to predstavlja tisto demokratično družbo, ki ima vpogled v to občutljivo področje, da ne prihaja do zlorab. Delo komisije je bilo v tem mandatu izjemno učinkovito. Zaradi te komisije je že odšel en minister. Naredili smo veliko pozitivnega za varnost ljudi. Na naš predlog je bil v državnem zboru skoraj soglasno sprejet sklep, da je potrebno nameniti več denarja za varnost ljudi, obrambo, za policijo pa tudi za vse tiste, katerih delo pokriva varnostno področje.«

Problem, s katerim so se danes soočili člani komisije, pa je vezan na eno ključnih zadev, s katero se je že ukvarjala komisija, pa tudi javnost, in sicer na zadevo Ornig. »Veste, da je prišlo do zelo čudne zgodbe, ki ima mnoge elemente zlorabe ene osebe in predpisov, sicer za potrebe policije, ki se je naknadno svojemu sodelavcu, ki je verjel, da bo nekoč njihov član, odpovedala. Sedaj je celo v nekem postopku. Sama metoda, ki je bila tam uporabljena, in vsa zgodba sta zelo nenavadni, če sem diplomatski. Da bi lahko ustrezno nadaljevali preiskavo, zaslišali smo že gospoda Orniga in Policijo, ki je v celoti zanikala kakršno koli vedenje o nezakoniti dejavnosti in prevalila odgovornost na tista neposredna sodelavca, ki sta delala z gospodom Ornigom, smo zahtevali dva pravilnika, ki ju uporablja Policija za svoje namene,« je dejal mag. Grims.

Komisija je 17. oktobra letos policijo tako zaprosila za dva akta, in sicer za navodilo o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene in za strokovno navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. Po  mnenju mag. Grimsa bi bilo popolnoma logično, da bi Policija ta akta takoj dostavila. »Zgodilo se je ravno nasprotno. 24. oktobra letos smo dobili odgovor, po pooblastilu generalnega direktorja Policije ga je podpisala namestnica Tatjana Bobnar, v katerem v celoti zavračajo, da bi nam ta dva dokumenta dali, ker da po njihovi oceni to ni naša pristojnost. Še enkrat lahko povem, da je po zakonu pristojnost komisije v celoti nadzor nad posebnimi operativnimi metodami in sredstvi, in seveda gre tu za preiskovalne ukrepe in metode dela. Se pravi točno to, kar piše že v naslovu teh dveh aktov,« je povedal mag. Grims in opozoril, da so v  prvih mandatih dela te komisije člani vse te pravilnike in navodila dobili celo vnaprej.

»Ker je Policija to zavrnila, smo danes zjutraj opravili izredno sejo komisije, kjer pa ni prišlo do kakršnega koli zbližanja stališč, ampak s strani Policije do kategoričnega zavračanja, da bi nam to izročili. V nekem trenutku je bilo s strani Policije ponujeno, da, če želimo, lahko pridemo to tja pogledat, ampak nam bodo pokazali samo tisti del, za katerega oni ocenjujejo, da ga mi lahko vidimo. Kakšen nadzor pa je to? Res se sprašujem, kaj je tukaj narobe, da se na ta način tako očitno poskuša ovirati delo komisije tam, kjer je to popolnoma nepotrebno. Ne vem, kaj je v ozadju takšnega ravnanja. Star pregovor sicer pravi, »slaba vest je huda reč«, in bojim se, da gre za to,« je prepričan mag. Grims.

»Smo se pa znašli v nekem čudnem položaju, ko se srečujemo, kot da smo v nekem drugem obdobju,« je nadaljeval mag. Grims in pokazal knjigo predpisov o metodah in delu UDBE in KOSA. »Edina pravica, ki jo ima tisti, ki ga nadzorujemo, je, da nam ne da vpogleda v aktivne zadeve, ker so notri podatki, ki bi lahko vplivali na morebiten sodni epilog zgodbe, ali če bi se razkrili osebni podatki aktivnih sedaj zaposlenih na tem področju. V zadevi Ornig pa ne gre niti teoretično za eno ali drugo,« je bil jasen mag. Grims. Ob tem je zatrdil, da bi morali biti ti akti po njegovem mnenju celo javni, »saj gre, prvič, za vprašanje poslovanja s finančnimi sredstvi, saj policija ni neka zasebna družba, ampak gre za sredstva davkoplačevalcev. In drugo vprašanje, ali je to res samo akt, ki ureja samo njihovo notranje področje zaposlenih, saj se vendar dotika tudi istih, ki so zunanji, ki sploh niso zaposleni in ki jih pri policiji uporabljajo, novačijo. In prav to je predmet preiskava komisije konkretno v zadevi Ornig.«

Komisija bo z delom na to temo po besedah mag. Grims zato nadaljevala na javni seji, ki bo sklicana v kratkem.

[su_box title=”PREBERITE ŠE TO”]Heker Dejan Ornig po nalogu policije masovno in nezakonito vdiral v Facebook profile in e-pošto več kot 300 posameznikov! Več TUKAJ.[/su_box]

Predsednik SDS in član KNOVS Janez Janša je dejal, da je bilo zanj današnje jutro šokantno. »Verjetno se spomnite razprav, ki so potekale v Sloveniji v času pred in po demokratizaciji v letih 1989, 1990. To je bil čas, ko je slovenska javnost začela odkrivati, da v takratni državi obstaja vzporedni pravni sistem, katerega akti so bili objavljeni v tajnih uradnih listih ali pa niti tam ne, in na podlagi česar so organi represije lahko drastično posegali v človekove pravice. To odkritje je bilo šokantno, oblast je zanikala, češ da to ne obstaja, a ti dokumenti so prihajali v javnost. Nato je bilo zavzeto stališče, da noben predpis, ki posega v človekove pravice ali ima materialne posledice za državljana, ne more veljati, če ni javno objavljen oziroma če ga državljani ne poznajo.« Predsednik je ob tem spomnil, da je na podlagi tega praktično soglasnega pravnega mnenja, bil, ko smo sprejemali novo slovensko ustavo, vanjo vključen tudi 154. člen, ki pravi: »Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Državni predpisi se objavljajo v državnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.«

»Če greste danes pogledati spletno izdajo Uradnega lista, boste tam našli na tisoče raznoraznih pravilnikov, podzakonskih aktov in aktov, ki urejajo povsem minorne zadeve, ki pa morajo biti objavljeni, sicer ne bi veljali. Če boste pogledali občinska glasila, ali pa uradne strani občinskih glasil, bodo tudi tam vsi mogoči akti, pravilniki, skratka vse, kar kakorkoli diši po kakšnem predpisu. Vse se objavlja ravno zaradi 154. člena ustave in zaradi pravne prakse, ki se je izoblikovala po razpravah, ko je slovenska javnost v šoku odkrila vzporedni pravni sistem,« je poudaril predsednik SDS. Spomnil je še, da je pred 20 leti prišlo do velike afere, kjer se je odkrilo kršitev tega 154. člena ustave v povezavi s tajnim sporazumom države z Izraelom, za katerega je takratna vlada trdila, da ga ni. »Ko se je dokument pojavil v javnosti, je izbruhnila afera, vložena je bila ustavna obtožba in ustavno sodišče je odločilo, da tega akta ni, da ne obstaja, ker ni bil objavljen in ga zato ni niti obravnavalo. Takrat se je ta zaveza nekim temeljem pravne države in vladavini prava ponovno potrdila in  takrat smo mislili, da ne bomo več prišli v situacijo, ko bo to postavljeno pod vprašaj,« je povedal predsednik SDS. Dodal je še, da je v tej odločbi, pa tudi v drugih različnih odločbah Ustavno sodišče eksplicitno zapisalo, da ni pomembno, kako se nek akt imenuje, kaj piše v naslovu, temveč da je pomembna vsebina akta, ki posega v pravice in dolžnosti državljanov.

»Tu imamo v naslovu aktov, katerega izročitev policija zavrača, naziv strokovno navodilo,« je povedal Janša. »Popolnoma vseeno je, kaj je v naslovu, pomembna je vsebina akta, ki pomeni, ali posega v pravice in dolžnosti državljanov. Noben akt, ki posega v te pravice in dolžnosti izven neke organizacije, tudi ni mogoče šteti za interni akt. Pri obeh navodilih, tako o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene kot  pri strokovnem navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije ne gre za interna akta, saj se oba nanašata na to, kar policija uporablja pri svojih pooblastilih napram državljanom, ne napram svojim kolegom, in je že po logiki tega, kar piše v nazivih teh aktov jasno, da ne gre za interne akte,« je povedal predsednik SDS. Po njegovem mnenju bi tako morala policija te akte ne le dostaviti KNOVS, ki je pristojna za parlamentarni nadzor, temveč bi morala ta dva akta biti objavljena. »To sta namreč dva tipična podzakonska pravilnika, ki pa po tem, kar v naslovih  piše, spominjata na dva od  pravilnikov, ki jih je uporabljala SDV pred letom 1990 in za katere je slovenska pravna stroka soglasno ugotovila, da ne morejo veljati, če so tajni.«

Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je sedaj po 26 letih o tem očitno ponovno potrebna razprava in je prepustil pravni stroki, da se o tajnosti teh pravilnikov izjasni. »Kar pa je 100% nesporno, pa je, da ima KNOVS nad uporabo teh metod in sredstev ne samo pravico, ampak dolžnost, da se seznani z načini in podlago glede tistih, ki jih nadzorujemo, kako uporabljajo oz. izvajajo pooblastila. Kajti, kako naj drugače poteka parlamentarni nadzor?« se je vprašal predsednik SDS.

V nadaljevanju je Janez Janša spregovoril o primeru policijskega tajnega sodelavca Orniga, o čemer so slovenski mediji obširneje poročali.  »Kot je bilo povedano nam na komisiji, s strani ministrice in drugih predstavnikov, naj bi šlo v tem primeru za zlorabo na nižjem nivoju, ko naj bi dva kriminalista zlorabljala fanta, da je vdiral v elektronsko pošto, v več kot nekaj 100 naslovov, brez sodnih odredb, torej nezakonito. Torej šlo naj bi za zlorabo na neki operativni ravni. Ko smo vprašali funkcionarje Kriminalistične policije, kako je to mogoče, saj obstajajo neka pravila glede registracije virov in sodelavcev, je bilo precej izmotavanja. Je pa bilo rečeno, da ko gre za plačilo za te usluge, v tem primeru za nezakonite posege v človekove pravice, da plačilo odobrijo na neki operativni ravni. Zato smo želeli dobiti pravilnike, kjer je določeno, kdo odobrava ta izplačila. In tega pravilnika ne dobimo,« je povedal Janša. Ob tem se je vprašal, kako naj potem parlamentarna nadzorna komisija preveri ta konkretni primer in še katerega drugega na tej podlagi? »Sam osebno ne verjamem, da lahko kar tisti kriminalist, ki nekoga najame za takšno sodelovanje, v tem primeru nezakonito, odloča o tem, kaj mu bo plačal in kako. V primer Ornig so bile te njegove usluge plačane in nekdo mora to odobriti, nek šef, in to je najbrž urejeno v tem navodilu o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene, kako pa je to urejeno, pa ne vemo, saj so nam danes povedali, da nam tega pravilnika ne nameravajo izročiti,« je povedal Janša.

Predsednik SDS Janez Janša je bil ob tem mnenja, da je glede na dogajanje danes na seji  KNOVS situacija bistveno hujša kot se nam je zdelo v primeru Ornig, ki je že sam po sebi škandal, zaradi katerega ni nihče odgovarjal. »Izgovarjajo se, da je zadeva disciplinsko zastarala, od vpletenih naj bi bil samo eden v nekem postopku, ki se ne premakne nikamor. Tu se ščiti ljudi na položajih in tega pravilnika ne izročijo ravno zaradi te zaščite,« je bil jasen Janša.

Janša je bil ob tem mnenja, da je razumljivo, da so nekateri podatki, predvsem ko gre za varovanje podatkov, tajni, vendar pa ne more biti tajno navodilo, na podlagi katerega poteka postopek. »Funkcionarji v kriminalistični policiji ne izplačujejo svojega denarja, temveč davkoplačevalski denar in nadzor nad tem mora obstajati;« je dejal Janša. Enako po njegovem mnenju velja tudi za navodilo o prikritih preiskovalnih ukrepih in prikritih metodah dela kriminalistične policije. »Pravilnik z enakim ali podobnim imenom, ki je obstajal v SDV, je bil pred 26 leti razglašen za nezakonit, ker ni bil objavljen. Pomenil je tudi grob poseg v človekove pravice. Zdaj pa ne le, da imamo tajen pravilnik, temveč ga niti KNOVS ne želijo izročiti,« je povedal Janša. Ob tem je dodal, da če pogledamo, kakšen je današnji ustroj kriminalistične policije, ob dejstvu, da imajo pravilnik o prikritih preiskovalnih metodah kot nekdanja služba SDV, nas mora malo zaskrbeti. Janša je nato naštel, kateri sektorji delujejo v kriminalistični policiji. In sicer ima sektor za posebne naloge oddelek za tajno delovanje, oddelek za opazovanje, oddelek za specialno tehniko, oddelek za zaščito prič, obstaja tudi center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki ima tudi oddelek za delo z informatorji in viri, in ti oddelki naj bi obstajali tudi v vseh upravah notranjih zadev. »Organigram SDV je imel podobno strukturo in tak organigram se torej nahaja v kriminalistični službi slovenske policije – torej organ s podobno strukturo in pooblastili kot jih je nekoč imela SDV in ki imajo tudi neka tajna navodila ter pravila, ki niso javno objavljena in so nedostopna parlamentarni komisiji za nadzor, ki je po ustavi, zakonu, poslovniku DZ dolžna izpolnjevati nadzor nad pooblastili, ki lahko posegajo v človekove pravice,« je poudaril Janša.

»Do primera Ornig smo verjeli, da vseeno ne prihaja do tako drastičnih zlorab, do kakršnih je prihajalo v osemdesetih letih, saj da danes vendarle danes vsi, ki imajo tovrstna pooblastila, potrebujejo sodno odločbo. A primer Ornig je pokazal, da se dela mimo ustavnega člena, ki zahteva sodno odredbo, ko gre za kršitev tajnosti občil, pisem, komuniciranja, vstopa v stanovanje ipd. Za vdiranje v elektronsko pošto, kar je gospod Ornig počel po navodilih kriminalistične policije ni obstajala nobena sodna odredba in kljub temu je bil za svoje nezakonito delo  plačan in po njegovih besedah ni bil edini, torej je tega veliko in obstaja nek  vzporedni sistem,« je bil jasen Janša. Obenem je dodal, da  obstaja tudi informacija o primerih, kako se te sodne odredbe krši. »Torej potrdi se sodna odredba zaradi nekega takšnega in drugačnega indica, povoda, anonimke, ki občasno nastaja tudi v samih službah, in potem se nekoga nadzoruje dolgo časa, čeprav se ne sproži nobenega postopka. Nato se zadeva zaključi in prizadeti državljan nikoli ne izve za to, da je bil nadzorovan in niti ne ve, ali so podatki, ki so bili na ta način pridobljeni, shranjeni ali neshranjeni,« je opisal Janša. Spomnil je na to, da je tudi nekaj postopkov v primeru Franca Kanglerja pokazalo, da policija takšnih podatkov ne uniči, ampak z njimi mirno razpolaga tudi po preteku zakonskega roka. »Vrsta dokazov, ki je pred nami, dela situacijo, v kateri smo, izjemno resno. Komisija bo zato nadaljevala z javno sejo, da boste lahko sami spremljali odgovore funkcionarjev policije,« je povedal Janša. Ob tem je napovedal, da v  kolikor se bo vztrajalo na protiustavnem in nezakonitem stanju, »bomo kot člani komisije in opozicija, uporabili vse druge parlamentarne instrumente, ki so nam na voljo, da stvari postavimo v ustavne in zakonite okvirje.«

Predsednik SDS Janez Janša je tudi javno izrazil apel na predsednika vlade in ministrico za notranje zadeve ter na najbolj odgovorne v slovenski policiji, da resno pogledajo na situacijo, ki so jo ustvarili in še prej, preden bo komisija nadaljevala s svojo sejo, te pravilnike izročijo. »V nobenem primeru pa se zadeva ne bo končala tako, da bodo te zadeve tajne in izven parlamentarnega nadzora. Kajti, če bi se to zgodilo, bi se Slovenija sama izključila iz nekega civilizacijskega evropskega kroga, za katerega še vseeno verjamem, da mu vsaj rahlo pripadamo,« je zaključil Janša.

Član KNOVS in poslanec SDS Žan Mahnič pa je povedal, da se »nahajamo pred novo veliko afero, ki bo imela razsežnosti tudi na mednarodnem prizorišču in ki se bo zagotovo končala podobno, kot se je končala kakšna druga afera.«  Poslanec je ocenil, da KNOVS deluje učinkovito in da se ga skuša onemogočati pri njenem delu, kar se je začelo že s strani koalicije, ki je onemogočala ustanovitev komisije. Poslanec SDS je sodelovanje komisije s policijo ocenil kot izjemno slabo, predvsem, ker policija zavrača vpoglede v dokumente. »V preteklosti smo imeli podoben primer, ko nam SOVA ni želela izročiti dokumentov, a je direktor SOVE potem, ko je videl, da nima prav, dokumente le dostavil,« je povedal Mahnič.

V tem konkretnem primeru (zadeva Ornig) pa je poslanec opozoril, da je KNOVS na upravi kriminalistične policije opravil nadzor pred poletnimi počitnicami. Takrat članom komisije ni bil dovoljen vpogled v dokumente, sedaj pa jih niti ne želijo izročiti. »To dokazuje, da ta zloraba ni potekala samo na nižjem nivoju, moje osebno mnenje je, da ker se nam te dokumente skriva, da gre za zlorabo na višjih nivojih, ki lahko pripeljejo morebiti tudi do samega direktorja kriminalistične policije gospoda Japlja,« je dejal Mahnič.  Po njegovem mnenju pa je  tudi zanimivo, da je policija kontradiktorna sama sebi. »Na sejah KNOVS  predstavniki policije pogosto rečejo, da nekaj ni predmet nadzora in stvar KNOVS, ker naj bi bila stvar KNOVS samo prikriti preiskovalni ukrepi. Komisija želi dokumente, kjer se oba naslova dokumentov nanašata  na prikrite preiskovalne ukrepe in na financiranja uporabe teh metod. Torej gre točno za to, za kar je policija v preteklosti dejala, da smo kot KNOVS pristojni. Torej ni nobenega razloga, da bi bila ta dva pravilnika tajna in nikakor ni razlogov, da člani komisije ne bi imeli pravice, da ta dva pravilnika pridobimo,« je dejal Mahnič. Ob tem je izrazil upanje, da bo policija sledila temu, kar je sama večkrat dejala na sejah KNOVS in da bodo člani KNOVS te pravilnike le prejeli.

Dopis KNOVS in odgovor Policije glede omenjenih dokumentov se nahaja v priponki.