“UKC zgodba” o skladiščniku in visokem policijskem uradniku terja veliko odgovorov

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

Preden začnem z bistvom današnjega zapisa, naj navedem nekaj uvodnih dejstev, ki so predpogoj za razumevanje vsebine zapisa v nadaljevanju.

• Tako imenovano afero s podkupovanji za preskok čakalnih vrst v UKC Ljubljana poznam le iz medijev in prav nobenih drugih informacij nimam, niti jih nisem iskal ne sedaj ne v kakšnih drugih primerih. Tudi stikov z ljudmi iz policije skorajda nimam, če pa jih imam, pa si nikoli nisem in ne bom privoščil, da bi jih z mojimi vprašanji spravljal v zadrego ali celo v kaznivo dejanje, od njih pa pričakujem profesionalno obnašanje, ki ga tudi sprejemam.
• Do sedaj je znano le to, da je podkupovanja osumljen skladiščnik v UKC Smiljič Uroš in da je med osumljenimi visok policijski uradnik Sušanj Robert in še nekaj policistov.
• Jasno mora biti tudi moje stališče do korupcije, absolutno nikdar in nikoli ni sprejemljiva, še posebej ne v takem primeru, ko bi si nekdo lahko z denarjem kupil življenje na račun drugega, ki denarja nima. To bi bilo še posebej obsojanja vredno in nagnusno.
• Nikogar od osumljenih iz policije osebno ne poznam, medijsko poznam Sušanj Roberta, fizično pa ne vem, če sva v življenju spregovorila tri ali štiri stavke.
• Nikogar od osumljenih ne nameravam zagovarjati, še posebej velja to za policiste.

Medji so pred dnevi torej poročali o »veliki korupcijski aferi« v UKC Ljubljana, kjer naj bi posamezniki plačevali tudi po 20.000 evrov, za preskok vrste za operacije, zato sem si veliko obetal. Pričakoval sem, da bom v TV poročilih slišal imena in priimke zdravnikov, ki so podkupnino sprejemali, pričakoval sem imena in priimke visokih uradnikov zdravstvenega ministrstva, vodstva UKC in še koga, ki bi pri preskakovanju vrst lahko posredovali, pričakoval sem tudi ime in priimek kakšnega denarnega mogotca, ki je komu podkupnino izročil, pa so ga policisti pri tem zasačili, in še bi lahko našteval.

Toda nič od tega se ni zgodilo. Končni izkupiček po kupu hišnih preiskav, je bil pridržani skladiščnik UKC Ljubljana Smiljčič Uroš in menda osumljeni visoki policijski uradnik Sušanj Robert. Nato pa smo bili v medijih »nagrajeni« še s spoznanjem, da je v zadevo vpletenih še več policistov. Precej nenavaden zaključek dneva v zvezi s tem.

Še isti večer sem bil gost Odmevov na TV  Slovenija in med novinarji in nami sodelujočimi v oddaji, je zaokrožila novica, da naj bi Sušanj Robert uredil Smiljič Urošu polet s policijskim helikopterjem na relaciji od Brnika do Murske Sobote, na menda sicer rednem policijskem poletu, na sicer praznem sedežu. Danes peti ali šesti dan po tem v javnosti ni znano nič kaj več.

Kar se tiče policije in kroga okoli Sušanj Roberta lahko zato le sklepam, da so drugi policijski osumljenci, zaposleni v Letalski policijski enoti, lahko so tudi piloti ali vsaj eden med njimi, torej tisti, ki je sporni let helikopterja upravljal. Če ta informacija o Smiljčič Urošu na praznem sedežu helikopterja, ki naj bi redno službeno poletel v Mursko Soboto drži in če posredi ni drugih spornih zadev, potem se sprašujem koliko enakih kaznivih dejanj, kakršno je očitano Sušanj Robertu, so naredili številni njegovi predhodniki, ki so vodili Letalsko policijsko enoto ali so ji bili nadrejeni. Številka zagotovo gre v tisoče.

Še večje vprašanje, ki ostaja odprto pa je vprašanje, kdo so tisti, ki so skladiščniku UKC Ljubljana Smiljčič Urošu plačevali po 20.000 evrov za preskoke vrstnih redov operacij? Kako je skladiščnik UKC Ljubljana sploh lahko to urejal? Kdo so tisti, ki jim je skladiščnik UKC Ljubljana za usluge plačeval? Koliko jim je plačeval? Kdo so tisti, ki so vrstne rede operacij določali in jih ,na intervencijo skladiščnika UKC Ljubljana, spreminjali?

Seveda nastane vprašanje kdo naj odgovori na vsa ta vprašanja? Če ste pomislili na policijo, je tu problem. Policija praviloma ne sme posredovati javnosti nobenih podatkov, razen seveda najnujnejših. Tako je uradno. Toda v preteklosti smo že bili priča, ko so bile novinarske kamere na kraju aretacij pred kriminalisti in osumljenci. Tak primer je na primer bivši poslanec Srečko Prijatelj in njegova aretacija. Pogosto smo tudi priča poročanju novinarjev v stilu »iz dobro obveščenih virov blizu policije smo izvedeli«, kar v praksi pomeni, da so posamezniki v policiji izbranim novinarjem posredovali določene informacije. V tem primeru pa takih poročil ni, zato nastaja vprašanje ali se je policija ustavila pri skladiščniku UKC Smiljič Urošu, za atraktivnejšo zgodbo pa je zraven »padel« še Sušanj Robert s sodelavci, ali pa policija podatke z razlogom skriva.

Dokler ta vprašanja ne bodo razčiščena bo zame to »zgodba« in ne »velika korupcijska afera«. Bolj kot zameriti policiji, za katero ne vemo kaj je odkrila in kakšne dokaze ima, zlasti pa proti komu, je v tem trenutku čas za raziskovalne novinarje, ki tudi lahko odgovorijo na vsa gornja vprašanja in postavijo piko na i tej, za sedaj, »zgodbi«. Toda ali so tega sposobni? Ali to sploh hočejo?