Peter Sušnik iz NSZ: Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil!

Potem ko se je že včeraj dopoldne v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava začelo celodnevno slovo ob pokopu nekaj sto žrtev povojnih pobojev, ki so jih tja prepeljali iz Hude Jame pri Laškem, je pred popoldansko pogrebno slovesnostjo potekala še maša v mariborski stolnici. Vodil jo je nadškof Alojzij Cvikl, ki je pozval k spravi in odpuščanju. Povzemamo tako dogajanje v mariborski stolnici kot sam pokop na mariborskem pokopališču Dobrava.

“Danes pa naj poleg molitve za te naše drage rajne vsak od nas na oltar položi tudi našo prošnjo, da bi vedno in povsod, kot posamezniki in kot narod, pogumno in z zaupanjem iskali pot v prihodnost. To bomo storili, če bomo pripravljeni skupaj iskreno iskati resnico ter če si bomo ob storjenih napakah, stranpoteh in krivicah dosledno priznavali svoje napake in si medsebojno odpuščali ter šli po poti sprave,” je dejal Cvikl.

Ob tem je poudaril, da je za verujoče sprava Božji dar in spomnil na misel Andreja Dimitrijeviča Saharova, da sprave ne moremo hoteti le zase, pač pa je sprava naloga za vse človeštvo. To po njegovih besedah pomeni, da tudi sprave v našem narodu ne bo brez našega prizadevanja in brez odpovedovanja in brez žrtve, predvsem pa ne brez nenehnega prizadevanja za “spreobrnjenje in prizadevanja, da skupaj potrpežljivo in ponižno v ljubezni iščemo resnico in jo sprejmemo”.

“Imejmo pogum priznati vsak svoj del krivde in si sezimo v roke ter s tem omogočimo vsem žrtvam, poleg pravice do groba tudi večni mir in pokoj,” je dejal Cvikl in dodal, da je naloga, ki nam jo dajejo žrtve Hude Jame, da v sebi in med nami krepimo sile dobrega ter se zavzemamo, delamo, živimo in se darujemo za resnico in za vrednote, ki svet, povezujejo in ga tako ohranjajo. “Naredimo vse, kar je v naši moči, da se krivična in krvava dejanja polpreteklosti nikoli več ne bi ponovila,” je dejal.

Cvikl je ob tem tudi izrazil upanje, da bo tokratni pokop posmrtnih ostankov žrtev omogočil njihovo poznejšo sledljivost ter da bomo v prihodnosti izvedeli, kdo so konkretne žrtve in jih bo nekoč mogoče z imeni in priimki ter drugimi podatki pokopati v njihove domače družinske grobove.

Slovenski škofje so po njegovih besedah pozdravili prizadevanja državnih ustanov in civilno-družbenih organizacij, da se končno zagotovi pokop vseh izvensodno umorjenih žrtev po drugi svetovni vojni. Ob tem pa je spomnil, da so tudi sami želeli vse žrtve iz Hude Jame pokopati v spominskem parku Teharje, saj so se s strani mnogih svojcev Teharje pojavile kot poseben kraj spomina.

Pogrebne maše so se v mariborski stolnici poleg škofov in svojcev žrtev udeležili tudi visoki predstavniki države in lokalnih skupnosti.

V Komisiji pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so odločitev državnih organov za dostojen pokop posmrtnih ostankov žrtev Hude Jame pozdravili tudi v sporočilu za medije. Kot so zapisali, je pravica do pokopa temeljna etična in civilizacijska zahteva, ki priznava vsakemu človeškemu bitju spoštljiv pokop njegovih telesnih ostankov, svojcem pa pravico, da se rajnih na teh krajih spominjajo.

V SŠK zato vsem posameznikom in organizacijam, še posebej predsedniku Pahorju in vladni komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, izrekajo “priznanje za vztrajnost in človečnost v njihovih prizadevanjih za dostojen pokop žrtev”. Med drugim pozdravljajo tudi odločitev policije, da iz posmrtnih ostankov jemlje vzorce za kasnejšo DNK-identifikacijo žrtev. To daje svojcem možnost, da pridobijo informacije o umorjenih sorodnikih ter jim zagotovijo primeren pokop v domačem kraju.

Obenem pa SŠK poziva pristojne državne ustanove, da poskrbijo tudi za čimprejšnjo sanacijo in dokončno ureditev Spominskega parka Teharje – Huda jama, da bo mogoče tudi na tem mestu spomina zagotoviti primeren prostor za pokop žrtev. Ob tem poudarjajo, da bi morale biti slovenske žrtve pokopane na Teharjah, se pravi bliže krajem, kjer so bili ti naši rojaki v veliki večini doma in kjer so bili pomorjeni.

Prav tako v SŠK opominjajo, da so medvojni in povojni poboji zavržno dejanje, ki se v narodni zgodovini ne sme nikoli več ponoviti. S tega izhodišča pozivajo sedanje državno vodstvo, da “se svojcem žrtev javno opraviči, zločince deklarativno obsodi in zločine obžaluje ter razglasi za vse žrtve državni dan žalovanja”.

 “Ne spreminjamo zgodovine, spreminjamo prihodnost. To je korak naprej,” je na pogrebni slovesnosti v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava ob pokopu nekaj sto žrtev povojnih pobojev iz Hude Jame dejal predsednik republike Borut Pahor. Po njegovih besedah sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha.

V času, ne daljšem od polovice stoletja, smo Slovenci doživeli obe zgodovinski izkustvi: narodni razkol in narodno enotnost, je poudaril Pahor. “Sredi prejšnjega stoletja, v času druge svetovne vojne, ko so nas pobijali tujci, smo se pobijali še med seboj.” Čas narodnoosvobodilnega boja proti okupatorju je bil po njegovih besedah tudi čas komunističnega in protikomunističnega, državljanskega boja. Ta se z vojno ni končal. Poboji premagane strani so se nadaljevali tudi neposredno po njej, je poudaril predsednik države.

Poleg narodnega razkola pa imamo Slovenci po njegovih besedah tudi izkustvo narodne enotnosti. “Brez nje ne bi bilo ustanovitve lastne države. Prav mogoče bi se brez enotnosti osamosvojitvena vojna končala drugače. Pa se ni. Iz tragične zgodovinske izkušnje smo se nekaj naučili. Prevladalo je zaupanje in sodelovanje. Skupaj smo se borili in skupaj smo zmagali,” je poudaril.

Kot je dejal, še zmeraj “težko razumemo nedoumljive skrivnosti človeškega bitja, ki je od nekdaj zmoglo najplemenitejša, a tudi najstrašnejša dejanja”. Po njegovih besedah pa razumemo, kaj so zgodovinske politične in moralne zmote, ki jih nikoli več ne smemo ponoviti, ne glede na naša različna politična, verska ali druga prepričanja.

“To nam daje moč in pogum, da smo danes tukaj. Razumemo človeško in državniško dolžnost, da civilizirano pokopljemo žrtve vojne in povojnih pobojev. Ljudje bodo končno lahko vsaj pokopani, če niso smeli več živeti,” je še dejal.

Pahor si po lastnih besedah želi verjeti, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkraten dogodek, temveč stanje duha. “Zavoljo nas in naših otrok nam je naložena odgovornost, da ustvarjamo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja,” je dodal.

Odpuščanje in sprava sta sicer po njegovih besedah najprej globoka intimna vzgiba. “Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Tudi glede preteklosti. Glede tega nima nihče pravice obsojati nikogar. V to čustvovanje naj država ne posega,” je poudaril Pahor in dodal, da pa je država dolžna storiti vse, kar ji velevajo zakoni in najbolj obče civilizacijske pravrednote.

Predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik pa je v govoru izpostavil, da razumevanje današnjega dogodka terja premislek o vrednotah slovenskega naroda, ki je razdeljen. A po Sušnikovih besedah “vir delitev niso človeška trupla, ki iz 600 in več prikritih morišč širom Slovenije prihajajo na površje. Vir delitev tudi niso tisti, ki ta morišča odkrivajo ali obeležujejo. Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil”.

Prepričan je, da je slovenski narod razklan najprej zato, ker nekateri zločina ne vidijo in ne priznajo. “Ker se radikalno razhajamo pri vrednotenju naše preteklosti, nismo zmožni skupaj gledati v prihodnost. Narod nima enotnega moralnega, etičnega in vrednostnega sistema, s katerim bi vrednotil zločin, zločince, žrtve in posledice Hude Jame,” je dejal Sušnik.

Razumeti zločin v Hudi Jami pomeni razumeti slovensko zgodovino 20. stoletja, je prepričan Sušnik, ki je dejal, da Huda Jama ni bila izjema ali napaka, pač pa premišljeno zasnovana, organizirano izvedena in kasneje skrbno prikrita, podobno kot druga prikrita povojna morišča. Ob tem pa je poudaril, da slovenska država nikoli ni opredelila povojnih množičnih umorov kot sistematičnega kolektivnega zločina komunistične partije.

Dejal je, da sorodniki žrtev od slovenske države ne pričakujejo opravičila za zločin: “Ker ta država umora ni zagrešila, se ji tudi opravičevati ni treba. To pa ne pomeni, da sme država opustiti pregone tistih, ki so zločine storili, prikrili ali jih danes opravičujejo. Imamo več tisoč žrtev zločina, a niti enega zločinca,” je poudaril.

Opozoril je tudi na dolgotrajne postopke, ki so vodili do današnjega dogodka, pa tudi, da do danes ni bila identificirana niti ena izmed žrtev. Dih pa jemlje spoznanje, da so med žrtvami ženske in otroci, je dodal.

Sušnik je izrazil hvaležnost predsedniku Pahorju za njegovo prizadevnost “pri tem prvem dejanju pietete”. (sta/ured)

Foto: Politikis.si