Nobelova nagrada za fiziko trem britanskim znanstvenikom za teoretske raziskave stanja snovi
Nobelovo nagrado za fiziko bodo letos prejeli britanski znanstveniki, ki delujejo v ZDA, David J. Thouless, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi, je danes v Stockholmu sporočil švedski institut Karolinska, poročajo tuje tiskovne agencije.
“Letošnji nagrajenci so odprli vrata v neznani svet, v katerem lahko snov prevzame nenavadna stanja,” je v sporočilu zapisala akademija.
82-letni Thouless, ki se je rodil na Škotskem, je zaslužni profesor na univerzi Washington v Seattlu. Prejel bo polovico nagrade oz. štiri milijone švedskih kron (417.000 evrov). Drugo polovico si bosta razdelila 65-letni Haldane, rojen v Londonu, ki poučuje na univerzi Princeton, in 74-letni profesor z univerze Brown v Providencu Kosterlitz, ki je prav tako rojen na Škotskem.
Znanstveniki so uporabili napredne matematične metode za preučevanje nenavadnih oblik snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
Thouless in Kosterlitz sta že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zavrnila teorijo, da do superprevodnosti in supertekočin ne more priti v zelo tankih slojih snovi. O superprevodnosti govorimo, ko elektrika teče skozi snov brez kakršnega koli upora ali izgube energije, supertekočine pa se pretakajo brez upora.
“Zaradi njihovega pionirskega dela (…) se mnogi ljudje nadejajo uporabe v prihodnje tako v znanosti o materialih kot v elektroniki,” so še sporočili v Stockholmu.
Haldane je v odzivu dejal, da je zelo zelo presenečen in zelo zadovoljen. “Tako kot pri večini odkritij, na njih naletiš,” je po telefonu izjavil za novinarje v švedski kraljevi akademiji znanosti. Po poročanju spletnega portala MMC RTV SLO je Haldane sicer po materi slovenskega rodu – pisala se je Renko in je izhajala s Koroške.
Eden od žirantov si je pri ponazoritvi postopkov, za katere so podelili letošnjo nagrado, na podelitvi nagrade pomagal kar s krofom, cimetovo rolico in presto. “Število lukenj je tisto, čemur topologisti pravijo topološka nespremenljivka,” je pojasnil Thors Hans Hansson. Ob tem je spomnil, da cimetova rolica nima lukenj, krof ima eno, presta pa dve.
“Če vzamete krof, ima enako topologijo kot recimo rešilni pas. Neskončno število takšnih krofov lahko zavzame kakršno koli obliko in velikost, pri tem pa jim je skupno to, da imajo enako topologijo,” ga je dopolnil drug član žirije Mats Larsson.
Po besedah znanstvenikov krogla ali skleda pripadata isti topološki kategoriji, krof z luknjo na sredini in kavna skodelica z luknjo v ročaju pa različnima kategorijama.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so iz Instituta Karolinska sporočili, da bo letošnji dobitnik nagrade za medicino Japonec Yoshinori Ohsumi za odkritje mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice.
V sredo bo sledila objava nagrade za kemijo, v petek bodo tradicionalno objavili nagrajenca za mir, prihodnji ponedeljek bo na vrsti nagrada za ekonomijo, v četrtek pa še za književnost.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. (sta)