Evropski poslanci za odločnejše ukrepanje EU za ustavitev nasilja v Siriji

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izrazil prepričanje, da bo sporazum Ceta kmalu stopil v veljavo. Po njegovem mnenju bodo dosegli dogovor, ki bo upošteval pomisleke vseh držav članic. Ob tem je Juncker izpostavil, da “ni slep zagovornik proste trgovine”, da pa trgovina ustvarja delovna mesta.

Več poslancev je bilo kritičnih do sporazuma Ceta, češ da ne gre le za trgovinski sporazum, temveč bo posegel v vse plati življenja evropskih državljanov.

“Po eni strani gradimo zidove, žice in zapiramo vrata pred ljudmi, ki bežijo pred vojnami in nasiljem, zato ker se očitno težko dogovorimo o pravični razporeditvi bremena, a po drugi strani na široko odpiramo vrata škodljivim sporazumom, o katerih vemo veliko manj, kot bi si želeli, zlasti zaradi netransparentnosti pogajanj,” je v zvezi s sporazumom Ceta ter prostotrgovinskim in naložbenim sporazumom z ZDA (TTIP) poudaril Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem). Ob tem je predlagal, da EU ne privoli v začasno uporabo sporazuma Ceta, s čimer bi ignorirali milijone ljudi, ki mu nasprotujejo.

Slovaški državni sekretar Ivan Korčok je v imenu slovaškega predsedstva Sveta EU dejal, da upa na uspešno sklenitev dogovora s Kanado do prihodnjega vrha unije 20. oziroma 21. oktobra.

Pomembna tema vrha bodo tudi migracije. Po Junckerjevih besedah bodo voditelji unije na vrhu razpravljali o uresničevanju dosedanjih dogovorov o begunski krizi. Poudaril je tudi nujnost kompromisa med državami članicami glede reforme dublinskega sistema, ter države članice pozval k solidarnosti. S tem se je strinjal tudi Korčok.

Ob tem je omenil tudi nedeljski referendum o begunskih kvotah na Madžarskem. “Ker je madžarsko ljudstvo odločilo z neudeležbo, ne vidim težav,” je dejal o referendum, ki je neveljaven zaradi prenizke udeležbe.

Podpredsednik komisije Frans Timmermans pa je poudaril, da EU ne more preživeti, če ne sprejme tistih, ki bežijo pred nasiljem, z izgovorom, da so migranti. Prepričan je, da članice unije pri tem ne morejo izbirati koga bodo sprejele in katere zaveze bodo izpolnile. “Vsi moramo sodelovati in delati vse,” je poudaril.

Najbolj enotno so evropski poslanci nastopili glede ustavitve nasilja v Siriji, in se strinjali, da je nujno takojšnje ukrepanje EU. “Kar se dogaja v Siriji, je prešlo meje razumevanja. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je stanje pri Alepu označil za hujše od klavnice! Kje je Evropska unija, medtem ko Rusija kolje nedolžne ljudi in zavrača mir v Siriji?,” je bila ostra Tanja Fajon (S&D/SD).

Do vloge Rusije v Siriji je bil kritičen tudi Manfred Weber, vodja največje politične skupine, Evropske ljudske stranke (EPP). Zaradi sodelovanja s sirskim režimom Rusija po njegovem ne more biti partnerica EU, recimo pri plinovodu Severni tok 2.

Več poslancev je v razpravo omenilo tudi pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU. Vodja skupine liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je pri tem omenil štiri pogoje za uspeh pogajanj. Po njegovem se strani ne bi smeli pogajati, dokler Velika Britanija ne bi sprožila postopka za izstop v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe, pogajanja pa bi se morala končati pred prihodnjimi evropskimi volitvami. Zavzel se je tudi za nadaljnje tesne odnose med stranema, v pogajanjih pa se ne bi smeli odreči prostemu pretoku blaga, storitev, oseb in kapitala.

Juncker je pozval tudi k hitremu uresničevanju okoli 30 predlogov Evropske komisije glede digitalne unije, reforme telekomunikacij ter podelitve radijskih frekvenc. Tudi o tem naj bi govorili na prihodnjem vrhu. (sta)