Predsednik Santos Nobelovo nagrado posvetil žrtvam državljanske vojne
Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos je svojo Nobelovo nagrado za mir posvetil žrtvam državljanske vojne, za konec katere si je prizadeval z mirovnim sporazumom, ki so ga volivci zavrnili na referendumu. Medtem so sporočili, da so se kolumbijska vlada in uporniki Farca dogovorili, da bodo sporazum popravili.
Santos je v televizijskem nagovoru po objavi v Oslu, da je letošnji Nobelov nagrajenec za mir, izrazil hvaležnost za izkazano čast.
“Nagrade ne sprejemam v svojem imenu, temveč v imenu vseh Kolumbijcev, še posebej milijonov žrtev konflikta, ki smo ga trpeli več kot 50 let,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
V 52-letnem konfliktu z levičarskimi uporniki Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc) je bilo ubitih več kot 260.000 ljudi, 45.000 je pogrešanih, skoraj sedem milijonov ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.
Potem ko so volivci na referendumu v nedeljo nepričakovano mirovni sporazum s Farcom zavrnili, je Santos Kolumbijce danes pozval, naj ne obupajo nad mirom.
“Med seboj se moramo spraviti in poenotiti, da bi končali ta proces ter začeli graditi stabilen in trajen mir,” je dejal v govoru v predsedniški palači.
Pogajalci kolumbijske vlade in Farca so medtem v skupni izjavi sporočili, da bodo mirovni sporazum, ki so ga zavrnili na referendumu, “prilagodili” ter da bodo ohranili “dvostransko in dokončno” prekinitev ognja, ki so jo razglasili 29. avgusta.
Pri tem niso omenili nedavne odločitve Santosa, da bo prekinitev ognja trajala do 31. oktobra, a so napovedali vzpostavitev protokola s ciljem preprečitve incidentov na terenu v času, ko bodo skušali prilagoditi sporazum.
Sporočili so še, da se bodo med “hitrim in učinkovitim” procesom posvetovali z različnimi deli družbe in obravnavali predloge nasprotnikov sporazuma za spremembe.
Nasprotniki s sporazumom niso zadovoljni predvsem zato, ker so po njihovem mnenju v njem preveč popuščali upornikom, predvsem glede tega, da so jim zagotovili mesta v kongresu in da bi pripadniki Farca, ki bi priznali vojne zločine, lahko s prostovoljnim delom odslužili kazni. (sta)
