ZDA ne bodo priznale ruskih parlamentarnih volitev na “okupiranem” Krimu
ZDA so sporočile, da ne bodo priznale dela ruskih parlamentarnih volitev, ki bodo prvič po ruski priključitvi Krima leta 2014 potekale na tem polotoku, ki ga imajo ZDA in Zahod za del Ukrajine. Skupina ukrajinskih radikalcev pa je danes zjutraj sprožila ognjemet pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu, kjer bo v nedeljo eno od volišč.
“ZDA ne priznavajo legitimnosti in ne bodo priznale rezultata ruskih parlamentarnih volitev, ki bodo 18. septembra potekale na okupiranem Krimu,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva John Kirby.
Poudaril je, da je stališče ZDA glede ozemeljske celovitosti Ukrajine jasno, in da bodo sankcije proti Rusiji ohranili, dokler Rusija nadzora nad Krimom ne vrne v roke ukrajinskih oblasti. Ob tem je izrazil zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami na Krimu in statusom tatarske etnične skupnosti, opozoril pa je tudi na veliko število poročil o pogrešanih osebah in kršitvah človekovih pravic.
Na posnetku, na katerem je bilo videti sproženje ognjemeta v ukrajinski prestolnici Kijev, ki so ga objavili ukrajinski mediji, pa je bilo videti skupino okoli 20 ljudi s transparentom. Na njem je napis Ognjemet danes, Grad jutri, kar se po navedbah AFP nanaša na raketni sistem Grad.
Na nedeljskih volitvah bodo lahko ruski državljani v Ukrajini oddali svoje glasove na veleposlaništvu v Kijevu in na nekaterih drugih lokacijah po državi. Kremelj je v petek poudaril, da je varnost volitev odgovornost Kijeva. “V skladu z dunajsko konvencijo so to dolžni storiti,” je dejal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov.
Ukrajinski premier Volodimir Grojsman se je na to odzval z besedami, da njegova država “ne bo varovala volilnega postopka Rusije”. Organi pregona bodo svoje zadolžitve izvajali kot običajno, je napovedal. Incident z ognjemetom je označil za huliganstvo in “majhen incident, ki ne potrebuje komentarja”.
Nedeljske volitve po pričakovanjih ne bodo prinesle večjih sprememb. 450 sedežev spodnjega doma ruskega parlamenta trenutno zasedajo poslanci štirih večjih političnih strank, in sicer Enotne Rusije, Komunistične stranke, Pravične Rusije in Liberalno-demokratske stranke.
Gre za prve volitve v državi po aneksiji Krima marca 2014, po kateri je priljubljenost predsednika Putina narasla na več kot 80 odstotkov. Volitve potekajo tudi v času globoke gospodarske krize v državi, in sicer ob odsotnosti reform, nizkih cenah nafte in zahodnih sankcijah. (sta)