Predsedniki držav oziroma vlad najpomembnejših članic EU v Sredozemlju so se danes v Atenah zavzeli za revizijo azilnih pravil, s čimer bi se učinkoviteje soočili z begunsko krizo, in v luči napovedanega izstopa Velike Britanije iz EU pozvali k enotnosti. Želijo tudi, da bi unija podvojila sredstva za strateške naložbe.
Francija, Italija, Španija, Portugalska, Ciper, Malta in gostiteljica Grčija so se v skupni izjavi zavzeli za več strokovnjakov, ki bi državam na meji EU pomagali pri soočanju z migrantskim tokom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Grški premier Aleksis Cipras je poudaril, da niso in niti ne želijo biti še ena skupina oziroma iniciativa, ki bi delila Evropo. “Želimo biti iniciativa za dialog za boljše povezovanje unije,” je dejal.
Francoski predsednik Francois Hollande je izpostavil, da je v tako odločilnem trenutku, “ko želijo populisti in ekstremisti videti razpadanje Evrope”, pomembno poslati sporočilo enotnosti.
Italijanski premier Matteo Renzi pa je dejal, da je Evropa mehka moč, ki lahko oblikuje resnično identiteto, pri čemer je imel po navedbah AFP v mislih alternativno uporabo gospodarskega in kulturnega vpliva povezave.
Vrha, ki po trditvah Aten nikakor ni namenjen oblikovanju fronte proti severnim članicam povezave, so se udeležili še portugalski premier Antonio Costa ter predsednika vlad Cipra in Malte, Nikos Anastasiades in Joseph Muscat.
Cipras s srečanjem v Atenah uresničuje svoje politične sanje. Levičarki premier, ki je bil na čelu Grčije primoran obrzdati svoja revolucionarna stališča, je kmalu po izvolitvi februarja 2015 odpotoval po južnih članicah EU. Takrat je iskal zaveznike, s katerimi bi se skupaj zoperstavili varčevanju, ki so jim ga vsilili severne članice povezave in Bruselj.
V Atenah so v času vrha veljali strogi varnostni ukrepi. Na ulicah grške prestolnice je bilo razporejenih okoli 1500 policistov, številne ceste so bile blokirane. (sta)

