Skupina G20 se je na dvodnevnem vrhu v kitajskem mestu Hangzhou posvetila težavam, ki pestijo globalno gospodarstvo. Voditelji članic skupine so se strinjali, da morajo spodbujati gospodarsko rast, izrekli pa so se proti protekcionizmu in izogibanju plačevanja davkov, poročajo tuje tiskovne agencije.
Voditelji G20 so se strinjali, da je treba svetovni gospodarski motor na novo zagnati. “Rast je še naprej počasnejša od zaželene,” navaja skupna izjava, ki so jo voditelji sprejeli ob koncu vrha. Gospodarska rast mora biti sicer vključujoča, je po koncu vrha v izjavi dodala upravna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.
Kitajski predsednik Xi Jinping je dejal, da pri ponovnem zagonu rasti države ne morejo računati le na fiskalno in monetarno politiko. “Motor rasti moramo zagnati z inovacijami,” je poudaril in dodal, da so članice skupine sprejele temeljna načela upravljanja investicijskih politik. “Gre za prvi okvir multilateralnih investicijskih pravil na svetu,” je dodal.
Inovacijski načrt držav po poročanju nemške tiskovne agencije dpa temelji na digitalni modernizaciji in novi industrijski revoluciji z globalno povezanimi proizvodnimi verigami.
Članice G20 pa so napovedale še krepitev boja proti izogibanju plačevanja davkov. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naj bi tako pripravila seznam držav oziroma ozemelj, katerih davčni sistemi ne odgovarjajo mednarodnim standardom oziroma so nepregledni. Seznam naj bi predložili na prihodnjem vrhu leta 2017 v Hamburgu, proti državam na njem pa oblikovali ustrezne ukrepe.
Voditelji G20 so sicer mnenja, da so ustrezno pripravljeni na morebitne negativne posledice napovedanega izstopa Velike Britanije iz EU. So pa priznali, da je referendum o britanskem članstvu v uniji v globalno gospodarstvo vnesel negotovost. Britanska premierka Theresa May je sicer odločitev svojih državljanov v Hangzhouju znova zagovarjala.
Savdska Arabija in Rusija, dve največji svetovni proizvajalki nafte na svetu, sta se ob robu vrha dogovorili še za “sodelovanje” pri stabilizaciji cen črnega zlata. Tako naj bi svetovne proizvajalke nafte ustanovile skupno nadzorno skupino, ki bi oblikovala poročila za preprečevanje prevelikih nihanj cen.
Ruski minister za energijo Aleksander Novak je dogovor označil za začetek “nove dobe” v sodelovanju Rusije in Savdske Arabije. Vendar pa je v izjavi, ki sta jo državi sprejeli le nekaj tednov pred srečanjem držav naftnega kartela Opec in Rusije v Alžiriji, le malo konkretnih navedb.
EU je medtem vztrajala, da bo kljub kritikam v lastnih vrstah nadaljevala s pogajanji z ZDA o prostotrgovinskem sporazumu, poimenovanem TTIP. Evropska komisija ima za to jasen mandat, je menil njen predsednik Jean-Claude Juncker. Na te besede se je ostro odzval francoski predsednik Francois Hollande in posvaril: “Jean-Claude Juncker lahko nadaljuje, a stališče Francije je jasno.”
Že dan pred začetkom vrha sta ZDA in Kitajska v Hangzhouju napovedali svoja pristopa k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki so ga države na zgodovinskem podnebnem vrhu v francoski prestolnici oblikovale decembra lani. Največji nacionalni svetovni gospodarstvi sta pozvali druge članice G20, naj se pridružijo njunemu zgledu.
Skupino G20, katere voditelji se redno sestajajo od leta 2008, sestavljajo Argentina, Avstralija, Brazilija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Turčija, Velika Britanija, ZDA in EU.
Države ustvarijo 85 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in imajo dve tretjini vse svetovne populacije. (sta)