Oliver Stone z biografskim trilerjem SNOWDEN o žvižgaču, ki je svetu razkril ameriškega velikega brata

Katerim svoboščinam bi se odrekli v imenu večje varnosti?

Kmalu v naše kinematografe prihaja intimen portret ene najbolj kontroverznih osebnosti 21. stoletja. Trikratni oskarjevec Oliver Stone bo tokrat odprl vrata še nepovedani zgodbi Edwarda Snowdna in nas popeljal v zakulisje enega najpomembnejših dogodkov sodobne zgodovine. Čeprav je bil o mladem konservativnem patriotu, ki je postal zloglasni žvižgač, posnet že z oskarjem nagrajeni dokumentarec in napisanih več knjig, bo biografski triler postregel z novim vidikom. Osredotočil se bo na Snowdnove notranje boje in sprožilce, ki so privedli do epohalnega razkrijta obsega ameriškega obveščevalnega nadzora. Ob tem bo v ospredje postavljeno razmerje, katerega ključno vlogo so mediji povečini povsem spregledali: Snowdnov odnos z njegovo dolgoletno ljubeznijo Lindsay Mills. SNOWDEN nam bo provokativna vprašanja o svoboščinah, ki se jim odrekamo v imenu varnosti, zastavil 22. SEPTEMBRA.

PREMIERNI PROJEKCIJI:

• 21. SEPTEMBER ob 20. uri v Koloseju Ljubljana (ob 19.30 predvidena okrogla miza)
• 21. SEPTEMBER ob 19. uri v Koloseju Maribor (po ogledu filma sledi okrogla miza)

O ZGODBI:

Preden je ves svet izvedel njegovo ime, je bil Edward Snowden v vseh pogledih popolnoma zavezan ameriški vladi. Po odraščanju v družini, ki je iz generacije v generacijo služila v vladnih službah, se je vpisal v vojsko, kjer se je kot bodoči pripadnik elitne specialne enote uril za boj v iraški vojni. Ko je katastrofalna nesreča med treningom končala njegove sanje o vojaški karieri, se je pridružil Ameriški obveščevalni agenciji (CIA). Pot ga je kasneje zanesla še v Agencijo za nacionalno varnost (NSA).

Leta 2013 je Snowden potihoma zapustil svojo službo pri NSA in odletel v Hongkong, kjer se je sestal z novinarjema Glennom Greenwaldom in Ewenom MacAskillom ter filmarko Lauro Poitras. Namen srečanja je bilo razkritje epskih proporcev, ki je zamajalo svet, saj je pričalo o dejanskem obsegu nadzora telefonskih in spletnih informacij, ki jih ZDA vrši doma in v tujini. V to virtualno goro podatkov se niso stekali le podatki tujih vlad in domnevnih terorističnih skupin, temveč je veliki brat nadziral slehernega ameriškega državljana.

Ker je postajal vedno bolj zaskrbljen glede etičnosti in zakonitosti obveščevalnih programov, je Snowden skrbno zbral dokaze, da bi pokazal resnični obraz teh zlorab. Čeprav je moral zapustiti svojo družino in dolgoletno ljubezen Lindsay Mills, je Ed našel pogum, da je deloval skladno s svojimi načeli.

Triler Snowden odpira vrata še nepovedani zgodbi Edwarda Snowdna. Preučuje sile, ki so mladega konservativnega patriota, ki si je goreče želel služiti svoji državi, spremenile v razvpitega žvižgača. Zastavlja provokativna vprašanja o svoboščinah, ki smo se jim pripravljeni odreči v imenu varnosti.

Biografski triler SNOWDEN prihaja v naše kinematografe 22. SEPTEMBRA.

O NASTANKU FILMA:

Oliver Stone je svojo kariero posvetil ključnim trenutkom, ki so definirali ameriško kulturo. Velja za enega najbolj provokativnih filmskih režiserjev, ki je raznovrstne politične teme in zgodbe velikih osebnosti predstavil v priznanih filmih, kot so Vod smrti, JFK, Rojen 4. julija, Salvador, Rojeni morilci, Wall Street in mnogi drugi. Tako ni presenetljivo, da je Stonovo pronicljivo oko opazilo zgodbo Edwarda Snowdna, ki je takoj aktivirala njegov čut za razkrinkanje hinavščine v visokih krogih.

Stone se je spraševal, kako bi lahko v filmu ponudil nekaj, kar javnost še ni vedela. O Snowdnu je bil namreč že posnet z oskarjem nagrajeni dokumentarni film in napisanih več knjig. »Odločil sem se, da raziščem, kaj se je dogajalo v Edwardovi glavi,« pravi Stone, »Kaj je bil tisti sprožilec, ki je botroval razkritju. Zanimalo me je, ali se je tedaj že zavedal cene, ki jo bo moral plačati.«

Vse se je začelo, ko je Snowdnov ruski odvetnik Anatolij Kučerena kontaktiral producenta Moritza Bormana s predlogom, da bi Stone režiral filmsko adaptacijo njegovega romana o fiktivnem ameriškem žvižgaču. Po začetnih pogovorih je Stone odletel v Moskvo, kjer se je osebno srečal s Snowdnom. »Tedaj nisem vedel, ali bomo uporabili fiktivno predstavitev njegovega življenja ali resnično,« razloži režiser.

Odločili so se, da se pri pisanju scenarija oprejo na dve knjižni predlogi, in sicer na knjigo Dosje Snowden (The Snowden Files: The Inside Story of the World’s Most Wanted Man) Luka Hardinga in roman Time of the Octopus Antolija Kučerena. Ekipi se je kot scenarist pridružil še Kieran Fitzgerald, ki je ravno takrat za HBO v Berlinu delal na pilotu serije o hektivizmu. »Bil je zelo ugoden trenutek,« pravi Fitzgerald, »Začutil sem, da je to verjetno najbolj pomembna zgodba, ki jo bom kadarkoli napisal, zato sem nemudoma privolil v sodelovanje. Teden dni kasneje sem se že srečal s Snowdnom v Moskvi.«

Ne preseneča, da je bil Snowden sprva nezaupljiv do filmske ekipe. »On ni iskal dogovora za snemanje filma. Tega si je bolj želel njegov odvetnik, ki je mislil, da sem jaz prava oseba za to delo,« se spominja Stone.

Želja je bila, da bi film kar najbolj točno in podrobno prikazal notranje delovanje NSA, zato sta se Stone in Fitzgerald posvetovala s strokovnjaki in svetovalci, med drugim tudi z znanima žvižgačema Williamom Binneyem in Thomasom Drakom. »Zame in za Oliverja je bilo zelo pomembno, da Snowdnovih besed ne poenostaviva. Želela sva, da občinstvo verjame pogovorom med Edom in njegovimi sodelavci ter nadrejenimi,« pravi Fitzgerald.

Vse, kar so izvedeli, so nato preverili še pri Snowdnu. Fitzgerald se zaveda, da je pri tako skrivnostni organizaciji, kot je NSA, težko preverjati pravilnost dejstev. »Kdo lahko dokaže, kaj se dogaja znotraj NSA? Vseeno pa je v filmu dovolj notranjih informacij, da se bodo ljudje pri NSA nelagodno nasmehnili.«

Za Fitzgeralda je v osrčju Snowdnove zgodbe njegova transformacija iz ubogljivega sina z bogato družinsko vojaško tradicijo v človeka, ki je po mnenju mnogih zagrešil največjo izdajo v ameriški zgodovini. Kaj ga je spodbudilo, da zavrže svojo težko prigarano kariero in se izroči v nemilost instituciji, za katero je prisegel, da jo bo varoval. »Je kot grška tragedija. Vsi vemo, kaj je naredil. Ne vemo pa kako in zakaj.«

Stone in Fitzgerald sta kmalu spoznala, da se ključ za razumevanje tega skrivnostnega moškega skriva v njegovem dolgoletnem razmerju z Lindsay Mills. »Da bi razumeli Eda, morate sprva razumeti to razmerje,« pravi Stone, »Mediji so povsem spregledali, koliko mu ona pomeni.« Fitzgerald se strinja: »Nobeni osebi na celem svetu ni zaupal toliko kot njej. Ona je bila ob njem skozi 10-letno obdobje, v katerem se je zgodila njegova transformacija. Njegovo spremembo opazujemo skozi interakcije z Lindsay.«

Ko sta zaključila s prvim osnutkom scenarija, sta se Stone in Fitzgerald vrnila v Rusijo, kjer sta prejela Snowdnov blagoslov – in nekaj tehničnih popravkov.

Produkcija se je kasneje vrnila v Moskvo, da bi dokončali še zadnji prizor, o katerem bodo ljudje govorili še dolgo potem, ko bodo zapustili kinodvorane. »Zaradi zaključnega prizora smo bili vsi povsem vzneseni,« razkriva Stone. »Naredili smo film, ki je pomemben. Napetost, ki ga prežema, odraža realnost.«

IGRALSKA ZASEDBA: Joseph Gordon-Levitt, Shailene Woodley, Scott Eastwood, Nicolas Cage, Timothy Olyphant, Ben Schnetzer, Melissa Leo, Rhys Ifans, Tom Wilkinson in Zachary Quinto

REŽIJA: Oliver Stone

SCENARIJ: Kieran Fitzgerald in Oliver Stone; po knjigah Dosje Snowden (Luke Harding) in Time of the Octopus (Anatoly Kucherena)

ŽANR: Biografija, triler, drama